Slovenija je lani od februarja do konca decembra iz proračuna EU-ja dobila povrnjenih 481 milijonov evrov oziroma v povprečju 43 milijonov mesečno. V preteklih letih je bilo to število dvakrat manjše.
V obdobju od 2007 do konca 2011 se je v slovenski proračun v povprečju vračalo 22 milijonov evrov mesečno oziroma 28 milijonov evrov, če se ne upošteva leto 2007, ko se je izvajanje kohezijske politike šele začenjalo z razpisovanjem sredstev, so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Od februarja do konca leta je bilo potrjenih 22 javnih razpisov in 44 projektov v skupni vrednosti 763 milijonov evrov, podpisanih za 522 milijonov evrov pogodb in iz državnega proračuna izplačanih 545 milijonov evrov za nacionalno soudeležbo. Iz evropskega proračuna je nazaj priteklo 481 milijonov evrov.
Slovenija v primerjavi s preostalimi članicami nadpovprečna pri črpanju kohezijskih sredstev
Precejšen napredek pri črpanju evropskih sredstev se po navedbah ministrstva kaže tudi v neto proračunskem položaju Slovenije do evropskega proračuna. Lani je ta znašal 451 milijonov evrov, črpanje pa je bilo 97-odstotno.
To je po zagotovilih ministrstva najboljši rezultat v obdobju od 2007 do 2012, Slovenija pa v primerjavi s preostalimi članicami Unije nadpovprečno črpa sredstva kohezijske politike EU-ja.
V celotnem obdobju od 2007 do konca 2012 je bilo od skupaj 4,8 milijarde evrov razpoložljivih sredstev razpisanih za 4,7 milijarde evrov sredstev, kar predstavlja 97,6 odstotka razpoložljivih sredstev. Pri tem gre za evropski del in nacionalno soudeležbo.
Pogodb je bilo podpisanih za 3,4 milijarde evrov ali 71 odstotkov razpoložljivih sredstev, iz državnega proračuna je bilo izplačanih 2,4 milijarde evrov ali skoraj 50 odstotkov razpoložljivih sredstev, iz bruseljske blagajne pa je bilo povračil za 1,8 milijarde evrov ali 45 odstotkov razpoložljivih sredstev.
Dobro pri krepitvi regionalnega razvoja, slabo pri velikih infrastrukturnih projektih
Najboljši rezultat ima Slovenija še naprej pri izvajanju operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, kjer je Sloveniji do konca 2012 uspelo počrpati 62,1 odstotka razpoložljivih sredstev. Nekoliko slabši je rezultat pri izvajanju operativnega programa razvoja človeških virov, kjer je izkoristek 48-odstoten.
Daleč najslabši je zaradi počasne priprave projektov rezultat še naprej pri izvajanju operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, torej pri velikih infrastrukturnih projektih. Izkoristek je le 24,1-odstoten.
"Samo stabilne politične razmere nam lahko omogočijo optimalno realizacijo zastavljenih ciljev"
Glede številnih pomislekov glede sposobnosti Slovenije, da letos iz proračuna EU-ja počrpa predvidenih 1,44 milijarde evrov, je državna sekretarka na ministrstvu Monika Kirbiš Rojs dejala, da lahko samo stabilne politične razmere omogočijo, da se bodo zastavljeni cilji realizirali v največji mogoči meri.
"Projekti, tudi rezervni, so pripravljeni, treba jih je le izvesti. Za nami je uspešno leto 2012, ko je bilo črpanje sredstev evropske kohezijske politike 97-odstotno. Lahko smo zadovoljni," je dodala.
Na ministrstvu pravijo, da je treba v naslednjih treh letih podpisati še za dobro milijardo evrov pogodb, iz proračuna EU-ja pa v nacionalni proračun povrniti 2,3 milijarde evrov, kar je "ambiciozen cilj".
"Morebitna daljša politična negotovost utegne imeti na črpanje sredstev evropske kohezijske politike negativen vpliv, saj pri izvajanju kohezijske politike šteje vsak dan. Aktivno bi morali nadaljevati izvedbo pripravljenih projektov, odpravo administrativnih ovir in na ta način pospeševati črpanje," je dejala Kirbiš Rojsova.
2
