Lek: Več kot blagovna znamka nam pomenijo dobra delovna mesta

Na oglasih v hrvaških medijih se zdravila, za katera smo v Sloveniji navajeni, da se prodajajo kot Lekova, omenjajo sicer z istim imenom, vendar kot Sandozova – blagovne znamke Lek pri jugovzhodnih sosedih ni več mogoče zaznati. Ali se to lahko zgodi tudi v Sloveniji in kaj bi to pomenilo za visokotehnološko družbo, ki je s svojim imenom že od nekdaj bila znana tudi kot eden od stebrov razvoja in raziskav v Sloveniji?

"Vsak trg se o blagovnih znamkah odloča samostojno"

V Leku so nam odgovorili, da je Sandoz, katerega del je tudi Lek, prisoten v več kot 130 državah in da je odločitev o tem, s katero od svojih blagovnih znamk bo nastopil na posameznem trgu, v rokah vsakega trga in v skladu s poslovno strategijo celotne družbe Sandoz, ki se ukvarja z generičnimi zdravili in je ena od poslovnih enot švicarske multinacionalne farmacevtske družbe Novartis.

Proces združevanja različnih blagovnih znamk pod krovno entiteto Sandoz, ki izvirajo iz nekoč samostojnih farmacevtskih družb, se je ponekod začel že pred leti. Podobno, kot so se za to lani odločili na Hrvaškem in v Rusiji, so na Češkem in v Romuniji izpeljali leta 2005, na Slovaškem in v Srbiji v letu 2006, dve leti pozneje pa še v Rusiji. Tako zdravila, ki jih pri nas poznamo kot Lekova, v teh državah že prodajajo kot Sandozova, medtem ko so, denimo, v Bosni in Hercegovini ter v Makedoniji ta zdravila, enako kot pri nas, še vedno tudi formalno Lekova zdravila.

O ukinitvi imena Lek v Sloveniji (še) ne razmišljajo

Na vprašanje, ali bodo tudi v Sloveniji združili blagovne znamke in posledično ugasnili ime Lek, so nam v Leku posredno odgovorili, da o tem v Sandozu za zdaj ne razmišljajo, a če bi se o tem odločali kdaj pozneje, bodo takrat slovensko javnost pravočasno in ustrezno obvestili.

Ob tem so dodali, da se slovenska javnost pogosto preobčutljivo odziva na spremembe, povezane z imenom Lek. Navedli so primer nekoč samostojne tovarne Biochemie v mestu Kundl na avstrijskem Tirolskem, ki je v svojem okolju pred Novartisovim nakupom imela vsaj tak pomen kot Lek za Slovenijo, pa je zdaj v celoti že spremenila svojo identiteto v Sandoz.

"Ne drži, da postajamo zgolj proizvodni obrat"

V Leku so prepričani, da je zanje pomembneje od obstoja lastne blagovne znamke, da imajo kot del skupine Sandoz dobra in zanesljiva delovna mesta ter za razvoj in poslovanje spodbudno okolje. Odločno zavračajo očitke, da postaja Lek zgolj proizvodni obrat in da se razvoj in raziskave v Sloveniji od leta 2002 krčijo; kot dokaz navajajo, da je Leku njegov lastnik od leta 2003 do konca lanskega leta namenil več kot milijardo evrov investicij, od tega več kot polovico za razvoj in raziskave, in da se število zaposlenih raziskovalcev v Leku od Novartisovega nakupa do danes ni zmanjšalo, temveč celo povečalo; teh je danes 528 ali več kot petina vseh zaposlenih v Leku, kar je 98 raziskovalcev več kot zadnji dan leta 2002.