Pravni nasvet
Ponedeljek, 8. 9. 2025, 4.00
1 dan, 22 ur
Lahko starša kmetijo prepišeta le na enega sina? Kaj pa nujni delež? #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,04
Smo štirje otroci in starša želita vso kmetijo prepisati na brata. V tem primeru mora brat po smrti staršev vsakemu izplačati določen delež, mar ne? Ali je res, da mu tega ni treba, če v oporoki to ni posebej navedeno? Na kaj predvsem moram biti pozorna pri tem postopku priprave oporoke? Kakšne so moje pravice? Kakšne dolžnosti ima v tem primeru moj brat? Eli N.
Pravnik na dlani odgovarja:
Dedovanje lahko poteka ali z oporoko ali po zakonu. Z oporoko lahko oporočitelj nameni nepremičnino – v vašem primeru kmetijo le enemu dediču. Preostali dediči pa lahko zahtevajo nujne deleže. Nujni delež je polovica deleža, ki bi dediču pripadal po zakonu. Če bi dedovali po zakonu, bi dedovali po enakih deležih, in sicer preživeli zakonec in vsak otrok. V vašem primeru bi bilo torej v primeru smrti enega od staršev za njegovo lastnino pet dedičev.
Obenem pa je treba upoštevati tudi Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki določa, da zaščiteno kmetijo lahko deduje praviloma le en dedič – več dedičev pa le v izjemnih primerih. Če deduje en dedič, gre za tistega, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče.
Po ZDKG kmetijo torej praviloma deduje samo en dedič, preostali pa dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem mora nujni delež izplačati dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, in sicer v roku, ki ga določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok znaša praviloma največ pet let (prvi odstavek 14. člena in prvi odstavek 15. člena ZDKG).
V primeru, da se dediči ne morejo dogovoriti o rokih izplačila nujnih deležev, o tem odloči sodišče, pred katerim poteka dedovanje. Zakon zaradi zavarovanja pravic strank in določitve poštene višine dednih deležev v razmerju med dedičem, ki deduje kmetijo, in dediči, ki dobijo (le) denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih, dopušča korekcije s povečanjem ali zmanjšanjem nujnega deleža dediča (drugi odstavek 14. člena ZDKG) in z izjemnim, do deset let podaljšanim rokom za izplačilo denarne vrednosti nujnih deležev (prvi odstavek 15. člena ZDKG), vendar le na zahtevo zainteresiranega upravičenca – bodisi dediča iz prvega odstavka 14. člena ZDKG bodisi dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo.
Sodišče torej po uradni dolžnosti določi denarno vrednost nujnih deležev po prvem odstavku 14. člena ZDKG (ne glede na zapustnikovo voljo tudi z vračunavanjem vsega, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju) in rok za izplačilo dednih deležev po prvem odstavku 15. člena ZDKG.
V vsakem primeru vam torej pripada nujni delež. Načeloma dediči pri sestavi oporoke ne sodelujejo. Nujni delež določa zakon o dedovanju in njegova navedba v oporoki ni potrebna.
