Petek, 10. 1. 2014, 11.38
7 let, 11 mesecev
Kupec kralj, trgovec berač
Posameznim trgovinam se izplača, če so odprte dlje kot tekmeci, če pa bi strategiji daljšega odpiralnega časa sledile vse trgovine, bi ta učinek izginil. To so po izračunu na modelu v Lausanni, kjer veljajo precej strogi odpiralni časi (med tednom se trgovine zapirajo ob 19. uri, konec tedna ob 18. uri), ugotovili ekonomisti druge največje švicarske banke.
Simulacija je pokazala, da se je z daljšim odpiralnim časom povečalo število ur nakupovanja, vendar zgolj malenkostno. Tudi ko so bile trgovine odprte 24 ur na dan, se je število nakupovalnih ur povečalo le za 1,7 odstotka. Po 21. uri se je nakupovanje drastično zmanjšalo.
Iz simulacije niso mogli izračunati, ali kupci med svojimi daljšimi nakupovalnimi izleti porabijo več denarja, kar bi trgovinam prineslo več prihodkov. Tako ni mogoče izključiti, da z daljšim odpiralnim časom ne raste skupna prodaja celotne branže. Vendar pa je vprašljivo, ali to odtehta višje obratovalne stroške, so sklenili ekonomisti Credit Suisse.
V Sloveniji odpiralni čas trgovin ni strogo določen. V večjih mestih so dežurne živilske trgovine odprte 24 ur na dan, sicer pa večina trgovin med tednom svoja vrata odpira med sedmo in deveto uro zjutraj, zapira pa jih med 19. in 21. uro.
Slovenski trgovci spremljajo nakupovalne navade kupcev in temu prilagajajo odpiralni čas trgovin. V Mercatorju prilagodijo na primer obratovalni čas trgovin na Obali v času sezone, praznični obratovalni čas decembra, glede na mikrolokacijo tudi posebnim skupinam kupcev (odprto vsak dan na avtobusni postaji).
Da je kupec kralj, se zavedajo tudi pri Hoferju in se prilagajajo željam in navadam ljudi tudi v primeru odpiralnega časa, čeprav s tem ne podaljšujejo trajanja samih nakupov. Dodajajo, da so z razvojem poslovanja tako celostno kot po posameznih dneh v tednu zelo zadovoljni.