Korelič: Luka Koper potrebuje notranjo stabilnost

Tako meni nekdanji dolgoletni prvi mož Luke Koper Bruno Korelič, ki opozarja, da je aktualna uprava Luke sestavljena iz nekompatibilnih ljudi. "Slovenska politika v zadnjem desetletju ni zmogla sprejeti odločitve o dolgoročnem razvoju in pomenu pristanišča kot tranzitne logistične destinacije za blagovne tokove," je prepričan Bruno Korelič.

Vas je presenetilo dogajanje na ponedeljkovi skupščini delničarjev v Luki Koper? Skupščina ni dala razrešnice ne upravi ne nadzornikom … Nepodelitev razrešnice NS in upravi pomeni nezaupanje lastnikov organom nadzora in upravljanja, zato ni razumljivo, če so obstajali tehtni razlogi za to, da niso odpoklicali nadzornikov in posredno tudi uprave. Osebno menim, da ni bilo razlogov za nepodelitev razrešnice.

Se vam zdi, da je vse skupaj posledica boja med vlado in AUKN, potem ko je vlada že napovedala ukinitev AUKN in ustanovitev holdinga, ki naj bi skrbel za državno premoženje, pa tudi za slabe terjatve bank … Vlada ne zasleduje ciljev in sredstev za izboljšanje korporativnega upravljanja v podjetjih, kjer je večinski lastnik. Očitno je, da želi vladajoča koalicija v tem mandatu, kot je to počela v mandatu 2004– 2008, v gospodarske družbe pod njihovim vplivom nastaviti politično "pripadne" kadre. Pri tem pa je AUKN ovira, ki zagotavlja več preglednosti v korporativnem upravljanju in kompetentne nadzornike. Ustanavljanje "megaholdinga", ki naj bi skrbel za državno premoženje, je po mojem napačna odločitev. Takšne ideje so bile prisotne tudi v prejšnji vladi. Cilj je bil in verjetno je tudi danes enostavnejše kadrovanje in obvladovanje kadrovskih nastavitev tako v holdingu kot v odvisnih družbah. Izkušnje podobnih rešitev v nekaterih evropskih državah kažejo na zgrešene odločitve, ki so vodile do velikih izgub in njihovo pokrivanje iz javnih sredstev.

Kako ocenjujete poslovanje Luke Koper? Lani skoraj dva milijona čiste izgube, letošnji poslovni rezultati tudi niso bleščeči. Fizični obseg pretovora sicer raste, pod črto pa je čisti poslovni izid precej pod pričakovanji in načrti. Kje tičijo glavni razlogi za ta negativni trend? Konkretnega poslovanja Luke ne morem komentirati, ker ne poznam vseh dejstev. Menim, da so vzroki za slabše finančno stanje v prezadolženosti družbe in velikih stroških za servisiranje dolgov ter v zgrešenih naložbah, ki ne dajejo nove dodane vrednosti oziroma slabitve za te naložbe.

Kje vi vidite največji problem Luke Koper ta hip? Moj pogled na probleme Luke je povezan z nejasnim odnosom dozdajšnjih vlad in pristojnimi ministri do strateškega razvoja pristanišča in njegovega multiplikativnega vpliva na razvoj Slovenije. Slovenska politika v zadnjem desetletju ni zmogla sprejeti odločitve o dolgoročnem razvoju in pomenu pristanišča kot tranzitne logistične destinacije za blagovne tokove iz srednje Evrope v prekomorska tržišča. Geoprometna lega Slovenje v osrčju Evrope je naravna logistična konkurenčna prednost, ki bi si jo želele mnoge druge države. Pristanišče multiplikativno vpliva na nacionalno gospodarstvo, zato mnoge države, ki imajo izhod na odprto morje, razvijajo pristaniško in prometno infrastrukturo. Ta omogoča razvoj različnih dejavnosti, ki ustvarjajo veliko dodano vrednost.

Nekateri menijo, da aktualna uprava, ki jo bremenijo medsebojna nesoglasja in nezaupanje, ni prava rešitev za dolgoročno prihodnost Luke Koper? Zdajšnja uprava Luke je po mojem mnenju ponesrečeno sestavljena iz nekompatibilnih ljudi, pod pritiskom določenih političnih skupin. Vodenje Luke je specifičen in kompleksen ter zahteven proces, ki zahteva mnoga znanja in izkušnje, ker gre za obvladovanje različnih poslovnih procesov z mnogo med seboj povezanimi gospodarskimi in državnimi subjekti. To zahteva homogen tim vrhunskih strokovnjakov brez vmešavanja politike ali interesov posameznih skupin. Politika se je v zadnjih letih prek nekaterih sindikatov vpletla v sprejemanje poslovnih odločitev, ki so in še škodujejo družbi in njenemu ugledu tako doma kot pri ladjarjih in poslovnih partnerjih. Ne morem mimo primerjave z vplivom nekateri sindikatov v upravljanje in kadrovanje v SŽ, kar potrjuje dejstvo povezave sindikatov žerjavistov s sindikati na SŽ.

Kaj Luka Koper ta hip najbolj potrebuje? V tem trenutku Luka potrebuje notranjo stabilnost in homogenost med vodstvom samim in v sodelovanju s sindikati, zaposlenimi in drugimi subjekti, ki sodelujejo v celoviti logistični verigi. Lastniki pa morajo jasno opredeliti dolgoročni trajnostni razvoj pristanišča in prometne infrastrukture, ki bo zagotavljala mednarodno logistično konkurenčnost.

Leta, če ne celo desetletja, se je govorilo, da Luka Koper nujno potrebuje drugi tir (ali kakršnokoli novo železniško povezavo med Koprom in Divačo), ki bi pomenil preporod za samo Luko Koper, SŽ, pa konec koncev za vse slovensko gospodarstvo. Zakaj vse vlade do zdaj niso znale zagnati tega projekta? Konkretno odločitev o izgradnji nove železniške povezave pristanišča z Divačo v zadnjih 15 letih ni sprejela nobena slovenska vlada. Potrošilo se je veliko sredstev za razne študije, projekte, raziskave, odkupe zemljišč in podobno, da bi zdajšnji minister Zvonko Černač začel vse na novo oziroma se zavzemal za drugačne projekte. Osebno sem se v preteklosti skupaj z mnogimi zavzemal za projekt nove železnice. Pripravili smo partnerje, ki so ponudili konkretne projekte koncesijskega financiranja tako železniške povezave kot tretjega pomola. Politiki se do teh ponudb niso nikoli opredelili. Očitno je financiranje infrastrukture z javnimi sredstvi manj odgovorno in določenim skupinam prinaša več priložnosti, da ne uporabim drugega izraza.

Zdaj se je drugi tir preselil v naslednjo finančno perspektivo? Obeti niso ravno dobri, napovedi o letu 2022 (dokončanje projekta) niso preveč rožnate Zdajšnji pristojni minister (Zvonko Černač, op. p) je odločil, da se projekt nove železnice preloži, in kot je videti, daje prednost povezavi Trsta z Divačo in navezavo Kopra na Trst. Takšna odločitev bi bila pogubna za Slovenijo zlasti za SŽ, Luko Koper in slovensko gospodarstvo. V tem primeru se bodo ladjarji in lastniki blaga izogibali Luki Koper, ki bo zaradi daljšega in dražjega železniškega prevoza postala nekonkurenčna. Ne smemo pozabiti, da se Italija, zlasti pa Furlanija - Julijska krajina, že desetletja zavzema za večjo valorizacijo pristanišča Trst in novozgrajene hitre dvotirne proge Cerviniano–Trbiž in dalje prek Gradca na Madžarsko in Nemčijo. To bi pomenilo, da bodo SŽ izgubile tretjino tovora, ki ga danes prevažajo iz Luke Koper in vanjo.

Kje vidite Luko čez deset let v krogu severnojadranskih pristanišč? Zelo aktivni so na Reki, v Trstu, hitro se razvija tudi Ravena … Če se bodo uresničili zgornji scenariji ob močni podpori Italije Trstu in Benetkam ter Hrvaške Reki, bo koprsko pristanišče izgubilo svoj primat na trgih Avstrije, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Češke in še kje. Mogoče bo tako nastala priložnost nekaterih lokalnih politikov, da bi na prostoru zdajšnjega pristanišča videli nekaj drugega v njihovem interesu in interesu peščice prijateljev.