Kje v Evropi plačujejo najdražjo elektriko?

Ljubljana oziroma Slovenija je v zlati sredini. Evropski think tank inštitut Vaasaett je primerjal cene elektrike in plina v 23 evropskih prestolnicah – te cene bolj ali manj veljajo tudi za vso državo, ne le v prestolnici. Pri primerjavi je inštitut cene v posameznih prestolnicah preračunal, tako da je upošteval primerjavo kupne moči.

Najmanj na severu, največ v prestolnici največjega evropskega gospodarstva Najmanj za elektriko odštejejo gospodinjstva na skrajnem severu stare celine, v finski prestolnici Helsinki (11,43 centa za kilovatno uro) in švedskem glavnem mestu Stockholmu (13,53 centa za kilovatno uro). Najgloblje v žep morajo seči Berlinčani, in sicer odštejejo 28,49 centa za kilovatno uro, kar je skoraj 2,5-krat več kot v Helsinkih.

Krivci za visoke berlinske račune so davki in subvencije za spodbujanje obnovljivih virov energije v Nemčiji. Skoraj tretjina cene je tako energetski davek. V povprečju sicer gospodinjstva v Evropi za elektriko odštejejo 20,34 centa za kilovatno uro.

Ljubljana v zlati sredini V Ljubljani je cena malce pod povprečjem – 19,88 centa za kilovatno uro (11. mesto med 23 prestolnicami). Če se primerjamo s sosednjimi državami, je cena elektrike cenejša kot v madžarski prestolnici Budimpešti, a dražja kot v Zagrebu, Rimu ali na Dunaju.

Po podatkih Vaasaetta, ki jih objavlja BBC, v povprečju v Evropi marža dobavitelja pomeni 41 odstotkov cene elektrike, distribucija 33 odstotkov, energetski davek 11 odstotkov, prometni davek oziroma DDV pa 16 odstotkov.

V zadnjem mesecu so se cene elektrike zvišale v sedmih mestih, največ v Londonu, znižale pa v devetih prestolnicah, zlasti v srednji in vzhodni Evropi. Madžarska vlada je na primer znižala ceno elektrike za 11 odstotkov, hrvaška pa za šest odstotkov.

Plin najdražji na Švedskem, najcenejši v Luksemburgu, Slovenija nad povprečjem Tudi cene plina so različne. Najdražji je v Stockholmu, in sicer 15,29 centa za kilovatno uro, kar je trikrat dražje kot v Luxembourgu, kjer je plin najcenejši, za kilovatno uro plačajo 5,23 centa. Plin je v švedski prestolnici drag, ker je trg zaradi manjšega povpraševanja precej majhen. Samo 33 tisoč švedskih gospodinjstev uporablja plin.

V povprečju je v Evropi cena plina 7,91 centa za kilovatno uro. Ljubljana je z 8,41 centa za kilovatno uro nad povprečjem (sedmo mesto med 23 prestolnicami). Plin je v slovenski prestolnici dražji kot v Rimu, Budimpešti, Zagrebu ali na Dunaju.

V povprečju v Evropi marža dobavitelja znaša 54 odstotkov cene plina, distribucija 23 odstotkov, energetski davek sedem odstotkov, prometni davek oziroma DDV 16 odstotkov. V prejšnjem mesecu je cena plina zrasla v sedmih državah, v osmih pa je upadla.

V Sloveniji ne more ustrezno ogrevati stanovanja 6,1 odstotka prebivalcev Cene je treba opazovati tudi v kontekstu zmožnosti ljudi, da jih plačajo. V revni Bolgariji kar 47 odstotkov prebivalcev pravi, da ne morejo ustrezno ogrevati svojih stanovanj. V Litvi je takih 34 odstotkov, na Cipru 31 odstotkov, na Portugalskem 27, v Grčiji 26 odstotkov. Povprečje v EU je po podatkih Eurostata 10,8 odstotka.

Slovenija je pod povprečjem – lani stanovanj ni moglo ustrezno ogrevati 6,1 odstotka prebivalcev. To je skoraj dvakrat več kot leta 2005, ko je bilo takšnih le 2,6 odstotka. Najmanj težav z ogrevanjem stanovanj imajo v Švici, kjer je lani le 0,4 odstotka ljudi dejalo, da za to nimajo dovolj denarja. Manj kot odstotek takšnih ljudi je še v Luksemburgu (0,6 odstotka) in na Norveškem (0,7 odstotka).

V Sloveniji lani skoraj 20 odstotkov neplačnikov Težave so tudi s plačevanjem računov za elektriko oziroma plin. Skoraj tretjina Grkov (32 odstotkov) ne plačuje računov pravočasno, v Bolgariji in na Hrvaškem je takšnih 28 odstotkov, v Romuniji 27 in Latviji 23 odstotkov ljudi. Po podatkih Eurostata je lani s plačevanjem računov zamujalo 9,9 odstotka odjemalcev. V Sloveniji je bilo takšnih 19,3 odstotka (leta 2005 jih je bilo 12,6 odstotka).

Najbolj redni plačniki računov so v Luksemburgu (2,2 odstotka neplačnikov) in na Nizozemskem (2,3 odstotka neplačnikov). Malce več težav, a globoko pod povprečjem, imajo v Švici (3,6 odstotka neplačnikov) in na Švedskem (3,7 odstotka neplačnikov).