KGZS: Pozeba je največ škode povzročila na sadnem drevju

Spomladanska pozeba je poškodovala popke, odprte cvetove in plodiče. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pojasnjujejo, da je o posledicah in škodi na sadnem drevju težko govoriti, saj je velika variabilnost med sortami, lokacijami in tehnologijo pridelave. Na količino in kakovost pridelka pa bo vplivalo tudi vreme v naslednjem obdobju.

Odstotek poškodovanih cvetov še ne pomeni odstotka škode na pridelku Ocena poškodovanosti cvetov v sadovnjakih je narejena na podlagi štetja poškodovanih cvetov. Pri tem je treba upoštevati, da odstotek poškodovanih cvetov še ne pomeni odstotka škode na pridelku.

Toplo vreme marca je na Gorenjskem spodbudilo zlasti sadno drevje k hitremu razvoju tako, da so v večini intenzivnih nasadov na Gorenjskem že oblikovani cvetni popki, nekatere sadne vrste, tudi nekatere sorte jablane, vse breskve, češnje in nekatere sorte hrušk pa že cvetijo.

Velika škoda se kaže na češnjah, breskvah, nekaterih sortah jablan in hrušk Ob pozebi so temperature ponekod padle na -4 stopinje Celzije. Velika škoda se kaže na češnjah, breskvah, nekaterih sortah jablan in hrušk, močno pa je pozeba prizadela tudi jagode, kjer na Gorenjskem pričakujejo več kot 50-odstotni izpad pridelka.

Zadnja taka pozeba je bila pred osmimi leti Pozeba je prizadela tudi orehe. Pri jablanah so najbolj prizadete sorte idared, jonagold, zlati delišes, sumered in carjevič. Najmanj so prizadeti visokodebelni travniški sadovnjaki, v katerih je češnje in orehe pozeba prizadela bolj kot jablane in hruške. Zadnja taka pozeba je bila pred osmimi leti, so sporočili iz zbornice.

V Podravju so bile med pozebo jutranje temperature od -3 do -5 stopinj Celzija, odvisno od lege in prevetrenosti območja. Sadje je v polnem cvetenju, zato so najbolj prizadeti cvetovi, razen marelic, ki so že odcvetele. V Pomurju so zabeležili temperature tudi do -6 stopinj Celzija. Do večje škode oz. propada solate je prišlo na površini enega hektarja, kjer so solato pred kratkim presajali. Na okoli petih hektarjih je škoda zaenkrat videti manjša - poškodovani so listni robovi solate.

Pri sadju so velike razlike glede na lego sadovnjaka Na posevkih čebule pa so redke posamezne rastlinice kmalu po vzniku propadle. Pri sadju so velike razlike glede na lego sadovnjaka, je pa težko govoriti že o škodi, saj sadjarji upajo, da bodo vsaj ti cvetovi, ki so še ostali, normalno odcveteli.

V vinogradih v Pomurju je bila večina pozebe na območjih, kjer ne bi smelo biti vinogradov in sort, ki niso za tako nizke lege.

Slana in pozeba sta se pojavili tudi v nižinskih legah Primorske. Prizadeti so nasadi breskev, hrušk, jabolk, češenj, kivija in kakija v Vipavski dolini in dolinah Brd, Istre in nasadi jablan v Brkinih ter na Tolminskem. V zgornji Vipavski dolini so se temperature spustile do -3,5 stopinje Celzija že 2. aprila.

Bolj natančno bodo škodo lahko ocenili, ko bodo odpadli poškodovani plodiči Največ poškodovanih plodičev ali cvetov je v spodnjih delih krošenj in pri bolj občutljivih sortah, v posameznih primerih so poškodovani tudi vsi cvetovi. Bolj natančno bodo škodo lahko ocenili, ko bodo odpadli poškodovani plodiči.

Na območju vinorodnega okoliša Bizeljsko - Sremič je poškodovanost vinske trte po pozebi nekoliko višja, predvsem iz razloga slabše dozorelosti brstov zaradi lanskoletnih poškodb po toči.

V okolici so na njivskih površinah nastale poškodbe na posevkih zgodnjega krompirja, tudi na površinah, ki so bile pokrite s polipropilensko prevleko. Prišlo je do propadanja kalčkov, ki so se že pokazali na površini zemlje.

"Sekundarni poganjki bodo ponovno pognali" Po oceni kmetijskih svetovalcev bodo sekundarni poganjki ponovno pognali, vendar pri tem pričakujejo zmanjšanje pridelkov in predvsem znižanje dohodka zaradi poznejšega datuma začetka trženja. V zelenjadarstvu je nastala škoda na posevkih solate ter na nekaterih posevkih stročjega fižola v tunelih.