Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
10. 3. 2016,
19.51

Osveženo pred

7 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

GZS

Četrtek, 10. 3. 2016, 19.51

7 let, 10 mesecev

Kdo so direktorji, ki so prejeli slovenske gospodarske oskarje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
V Ljubljani so podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Letos je slovenske gospodarske oskarje prejelo sedem vodilnih.

Nagrade so prejeli:

Na večerni podelitvi nagrad v Cankarjevem domu je predsednik GZS Marjan Mačkošek izpostavil, da Slovenija danes ne bi dobila nagrade. " Za mlade talente ne skrbimo vzorno, izobražujemo jih za poklice, ki niso zaposljivi, dajemo jim lažno upanje," je pojasnil. Od tega pa po njegovih besedah nimajo koristi ne mladi ne gospodarstvo ne družba in ne država. Poudaril je, da bi moral biti glavni cilj vlade več služb v gospodarstvu.

Podjetja, ki danes poslujejo v Sloveniji, so boljša kot pred krizo Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je ocenil, da so podjetja, ki danes poslujejo v Sloveniji, bistveno boljša kot pred krizo; ponašajo se z višjo dodano vrednostjo, manjšo zadolženostjo, več zaposlenimi in večjim izvozom. "V teh pogojih nam ni težko najti odličnih podjetij, Petrov Prevcev oz. slovenskih orlov," je dejal Hribar Milič, ki se tudi za v prihodnje ne boji, da bi izvrstnih podjetij, ki si zaslužijo nagrade GZS, zmanjkalo.

Pahor opozarja na vračanje k stari zgrešeni miselnosti

Predsedniku republike se zastavljata dve poglavitni strateški vprašanji. Prvo je, ali bosta Slovenija in EU kot celota uspešno rešili begunsko krizo, preden ju znova zadane nova finančna kriza. Drugo vprašanje pa je, kaj smo se v Sloveniji naučili iz soočanja z zadnjo finančno krizo in kako bo slovensko gospodarstvo pripravljeno na novo. Pahor namreč novo svetovno finančno krizo vidi kot neizogibno. Kot glavni povod za takšno razmišljanje je predsednik navedel to, da je politika na državni, evropski in svetovni ravni z denarjem davkoplačevalcev pokrila velikanske stroške t. i. moralnega hazarda finančnega sektorja, ne da bi ga hkrati postavila pod večji nadzor in regulacijo. Opozoril je, da se finančni balon spet napihuje, denar iz programov t. i. kvantitativnega sproščanja pa se znova seli v vrednostne papirje. V takšnem okviru se je Evropa znašla še v primežu begunske krize. Kot težavo pri njenem reševanja Pahor vidi to, da rešitev krize ni odvisna od Evrope same, poleg tega pa je glede načina rešitve znotraj EU mnogo prevelikih razlik.

Ne spreglejte