Kako vzpostaviti učinkovit sistem zaščite žvižgačev?

Za krepitev korporativne identitete v poslovni praksi je pomembno vzpostaviti ustrezen sistem zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev, je v uvodu okrogle mize o poslovni integriteti na ljubljanski ekonomski fakulteti poudaril Jože P. Damijan. Biti žvižgač je zelo tvegano, zato je ključna učinkovitost sistema zaščite prijaviteljev. Pri tem je izjemno pomembna vloga vodstev družb pri vzpostavitvi sistema prijaviteljev in njihove zaščite. S tem lahko podjetja preprečijo poslovne goljufije in jih posledično odkrijejo.

Vloga žvižgačev je v poslovnem svetu vse bolj pomembna. Pri tem je Damijan opozoril na primer Enrona, ki se v nasprotnem primeru verjetno sploh ne bi razvil v eno od največjih poslovnih afer.

V NLB žvižgačem ponujajo nagrado Njemu je pritrdil tudi predsednik uprave NLB Janko Medja. "Pred mesecem in pol smo bili v NLB nepriljubljeni žvižgači, saj smo začeli politiko banke, ki jih pri nekaterih skupinah naletela na negativen odziv. Poleg uveljavitve sistema zaščite žvižgačev smo naredili še korak dlje. V primeru prijave škodljivega dejanja, za katero bomo pozneje ugotovili, da je banki preprečila škodo, je prijavitelj upravičen tudi do nagrade," je dejal prvi mož NLB. Ta nagrada znaša do 50 tisoč evrov, ki je v nekaterih primerih nujna za preživetje prijavitelja, a je za zdaj še niso izplačali. O morebitni dodelitvi nagrade bo odločala uprava banke.

"Vizija banke je do leta 2020 postati vzdržno dobičkonosna banka, ki bo prepoznana tako po kakovosti storitev strankam kot tudi po preglednem komuniciranju s strankami in dobrih finančnih kazalnikih. NLB je v preteklosti zaupanje izgubila, zato želimo postati najboljši na področju korporativne integritete banke. S tem ciljem smo okrepili ekipo in postavili sistem zaščite žvižgačev in uporabe informacij, pridobljenih z njihove strani," je poudaril Medja.

Žvižgači šikanirani in stigmatizirani Ali biti žvižgač pomeni biti izdajalec? Zakaj so prijavitelji v praksi šikanirani in stigmatizirani v družbi, so se spraševali udeleženci okrogle mize. Vodja delovne skupine OECD za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah Drago Kos je poudaril, da "se lotevamo trdega oreha". V Sloveniji se srečujemo z velikim nezaupanjem do njihovih dejanj. "Če bomo to težavo odpravili, bomo lahko rešili tudi druge težave. Slovenska zakonodaja je pri zaščiti žvižgačev zelo dobra. Smo na dobri poti," je dejal nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, ki je vodil tudi pripravo slovenskih smernic korporativne identitete.

A z njim se ni popolnoma strinjala podpredsednica protikorupcijske komisije Alma Sedlar. "Zakonodaja v Sloveniji je res razmeroma dobro urejena, kar nam priznava tudi mednarodna skupnost. A zaščita prijavitelja je dobro urejena le na papirju, v praksi pa ni najboljšega sistema za zaščito prijavitelja," je opozorila Sedlarjeva. Zato je opozorila na problematiko anonimnih prijav, ki so posledica strahu prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi. V njih je pogosto premalo podatkov za nadaljnjo preiskavo, zato jih komisija večino žal zavrže.

Za preobrat bomo potrebovali več let "Konja, ki drvi v smer ovaduštva, je treba obrniti v pozitivno smer. To zagotovo ne bo lahko in bo trajalo več let. A če bomo vsi ravnali v tej smeri, bodo žvižgači v Sloveniji pripomogli k zvišanju etičnih norm v javnem in zasebnem sektorju in zmanjšali korupcijo ter druga tveganja," je dejal Kos.

Direktor centra za skladnost poslovanja pri NLB Rok Praprotnik je poudaril, da nas "od mladih nog učijo, da je tožarjenje nekaj slabega, vendar ni tako, ko govorimo o velikih zneskih". Pri tem je zatrdil, da so v banki vzpostavili popoln primer zaščite žvižgačeve identitete. S strukturiranim, hitrim in učinkovitim postopkom preiskave bodo zoper storilca dosledno ukrepali. Priznava še, da jih vodstvo popolnoma podpira.

Žvižgaštvo kot zadnja možnost opozarjanja na nepravilnosti O svojih osebnih izkušnjah sta pričala tudi dva žvižgača, ki sta v tem dejanju videla zadnjo možnost pri opozarjanju na nepravilnosti. Prvi je nekdanji ameriški visoki uslužbenec OZN James Wasserstrom, ki je na misiji na Kosovu odkril korupcijo. Kot vodja logistike za misijo Unmik s 17 tisoč zaposlenimi je odkril konkretne dokaze o velikem škandalu, v katerega so bili poleg kosovskega ministra vpleteni tudi visoki uradniki njegovega delodajalca. S tem so se zanj začele težave. Najprej so ga aretirali in mu preprečili vstop v objekte ZN. Na vrata vsake stavbe so celo izobesili njegovo fotografijo s podpisom "išče se" in ga pred mediji označili za skorumpiranega uradnika ZN. Po dolgih letih pravdanja je na sodišču vendarle dokazal svojo nedolžnost. "Nihče si ne želi postati žvižgač, a se jim to zgodi brez namena. Podpora družine in najbližjih prijateljev je ob tem izjemnega pomena," je poudaril Wasserstrom.

Svoj pogled na trnovo pot žvižgaštva je predstavila tudi dolgoletna nekdanja direktorica Lambrechtovega doma za starejše občane v Slovenskih Konjicah. Valerija Lesjak je bila zaradi stalnega javnega opozarjanja na nepravilnosti pri prenovi doma na koncu odpuščena. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve jo je brez sojenja obtožilo oškodovanja za 120 tisoč evrov,a je po več letih pravdanja izvajalec del leta 2013 tožbo nad njo pravnomočno izgubil. "Pogrešam osebno odgovornost. Vsi državni uradniki so še vedno na položajih in z nikomer se ni nič zgodilo. Prav tako so vsi trije ministri v dneh moje kalvarije vedeli, kaj se je dogajalo, a ukrepov na strani ministrstva ni bilo," pravi Lesjakova. Tudi ona je ob tem poudarila močno podporo svoje družine.