Ponedeljek, 12. 1. 2015, 21.43
7 let, 7 mesecev
Kako vzpostaviti učinkovit sistem zaščite žvižgačev?
Za krepitev korporativne identitete v poslovni praksi je pomembno vzpostaviti ustrezen sistem zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev, je v uvodu okrogle mize o poslovni integriteti na ljubljanski ekonomski fakulteti poudaril Jože P. Damijan. Biti žvižgač je zelo tvegano, zato je ključna učinkovitost sistema zaščite prijaviteljev. Pri tem je izjemno pomembna vloga vodstev družb pri vzpostavitvi sistema prijaviteljev in njihove zaščite. S tem lahko podjetja preprečijo poslovne goljufije in jih posledično odkrijejo.
Vloga žvižgačev je v poslovnem svetu vse bolj pomembna. Pri tem je Damijan opozoril na primer Enrona, ki se v nasprotnem primeru verjetno sploh ne bi razvil v eno od največjih poslovnih afer.
"Vizija banke je do leta 2020 postati vzdržno dobičkonosna banka, ki bo prepoznana tako po kakovosti storitev strankam kot tudi po preglednem komuniciranju s strankami in dobrih finančnih kazalnikih. NLB je v preteklosti zaupanje izgubila, zato želimo postati najboljši na področju korporativne integritete banke. S tem ciljem smo okrepili ekipo in postavili sistem zaščite žvižgačev in uporabe informacij, pridobljenih z njihove strani," je poudaril Medja.
A z njim se ni popolnoma strinjala podpredsednica protikorupcijske komisije Alma Sedlar. "Zakonodaja v Sloveniji je res razmeroma dobro urejena, kar nam priznava tudi mednarodna skupnost. A zaščita prijavitelja je dobro urejena le na papirju, v praksi pa ni najboljšega sistema za zaščito prijavitelja," je opozorila Sedlarjeva. Zato je opozorila na problematiko anonimnih prijav, ki so posledica strahu prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi. V njih je pogosto premalo podatkov za nadaljnjo preiskavo, zato jih komisija večino žal zavrže.
Direktor centra za skladnost poslovanja pri NLB Rok Praprotnik je poudaril, da nas "od mladih nog učijo, da je tožarjenje nekaj slabega, vendar ni tako, ko govorimo o velikih zneskih". Pri tem je zatrdil, da so v banki vzpostavili popoln primer zaščite žvižgačeve identitete. S strukturiranim, hitrim in učinkovitim postopkom preiskave bodo zoper storilca dosledno ukrepali. Priznava še, da jih vodstvo popolnoma podpira.
Svoj pogled na trnovo pot žvižgaštva je predstavila tudi dolgoletna nekdanja direktorica Lambrechtovega doma za starejše občane v Slovenskih Konjicah. Valerija Lesjak je bila zaradi stalnega javnega opozarjanja na nepravilnosti pri prenovi doma na koncu odpuščena. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve jo je brez sojenja obtožilo oškodovanja za 120 tisoč evrov,a je po več letih pravdanja izvajalec del leta 2013 tožbo nad njo pravnomočno izgubil. "Pogrešam osebno odgovornost. Vsi državni uradniki so še vedno na položajih in z nikomer se ni nič zgodilo. Prav tako so vsi trije ministri v dneh moje kalvarije vedeli, kaj se je dogajalo, a ukrepov na strani ministrstva ni bilo," pravi Lesjakova. Tudi ona je ob tem poudarila močno podporo svoje družine.