Je subvencija za samozaposlitev učinkovit ukrep?

Vsako leto več subvencij Na Zavodu RS za zaposlovanje ukrep spodbujanja samozaposlovanja v obliki subvencije za samozaposlitev izvajajo od leta 2005. Kot so nam sporočili, so se za ukrep odločili zaradi povečanja brezposelnosti in upada števila prijavljenih prostih delovnih mest, kar je povezano s svetovno gospodarsko krizo: "Brezposelni si s samozaposlovanjem želijo zagotoviti nove zaposlitvene in poslovne priložnosti. Tako ugotavljamo, da se zaradi stanja na trgu dela vse več brezposelnih in iskalcev zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, odloča za samozaposlitev kot izhod iz brezposelnosti. Že leta 2009, ko so se začele kazati posledice svetovne gospodarske krize in je bila pogodbena obveznost ohranitev samozaposlitve najmanj dve leti, se je zanimanje za program začelo znova povečevati. Ta trend se je nadaljeval leta 2010 in letos." Lani so za izvajanje programa porabili 14 milijonov evrov – 11,5 milijona iz evropskega sklada, 2,5 milijona pa iz slovenskega davkoplačevalskega denarja.

Do lani dveletna, zdaj le še enoletna obveznost Za pridobitev subvencije mora biti kandidat prijavljen na zavodu za zaposlovanje in se prek svetovalca, ki pripravi zaposlitveni načrt in predlog o vključitvi v program Pomoč pri samozaposlitvi, vključiti v postopek za pridobitev subvencije. Od letos dalje je v postopek dodatno vključen tudi zunanji podjetniški svetovalec, ki s kandidatom opravi svetovalni intervju in izda oceno, ali je posameznikova poslovna ideja lahko uspešno uresničena. Nato kandidata čaka še tridnevna (prej dvodnevna) delavnica za samozaposlitev, v katerih pridobi informacije s področja samozaposlovanja, poslovanja, trženja, zakonodaje, knjigovodstva, računovodstva in podjetništva. Po oddaji vseh potrebnih dokumentov pridobi subvencijo v višini 4.500 evrov, po pogodbi pa mora samozaposlitev ohraniti najmanj eno leto (do lani dve leti). Koliko jih zapre po preteku pogodbe? Samozaposleni so tako registrirani kot gospodarska družba, s čimer postanejo zavezani za plačevanje prispevkov za socialno varnost, česar pa mnogi ne zmorejo, bodisi da se jim poslovna ideja ni izkazala za uspešno bodisi ker so že od vsega začetka računali na subvencijo kot podporo. Zanimalo nas je, koliko od prejemnikov subvencije zaposlitev tudi ohrani. Na zavodu za zaposlovanje in ministrstvu za delo so postregli s statistiko, "da se več kot 85 odstotkov samozaposlitev ohrani v pogodbenem obdobju najmanj dveh let, kar ocenjujemo kot dober rezultat programa". A z leti od ustanovitve poslovnega subjekta se ta delež znižuje: med tistimi, ki so subvencijo prejeli leta 2010 (in morajo samozaposlitev ohraniti le eno leto), je bilo februarja letos še vedno samozaposlenih 98,83 odstotka, med tistimi iz leta 2009 89,7 odstotka (njim obveznost ohranitve samozaposlitve dveh let še ni potekla), med tistimi iz leta 2008 63 odstotkov, iz leta 2007 pa le še dobra polovica. Rezultati torej kažejo, da je (minimalni) uspeh samozaposlenih (če pod to štejemo obstoj poslovnega subjekta) po štirih letih le še polovičen.

Zavod in ministrstvo: ukrep je učinkovit Na zavodu glede na delež ohranjenih samozaposlitev menijo, da je ukrep subvencije uspešen. Da se je glede na zaostreno gospodarsko situacijo program izkazal za uspešen instrument aktivne politike zaposlovanja menijo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: "Čeprav z daljšanjem obdobja od ustanovitve upada število ohranjenih samozaposlitev, pa se veča število ustvarjenih novih delovnih mest v teh poslovnih subjektih. Tako je februarja 2011 od vseh, ki so prejeli subvencijo za samozaposlitev leta 2007, 19,7 odstotka poslovnih subjektov dodatno zaposlovalo, tistih iz leta 2008 pa 10,2 odstotka."

Subvencija pogosto kot bergla Subvencija pa mnogokrat, kot opozarjajo nekateri podjetniki, ne doseže svojega namena, torej pospeševanja zaposlenosti slovenskih državljanov in pomoči pri uresničevanju podjetniških idej, ampak marsikdaj bolj kot bergla, ki nezaposlenim pomaga preživeti neko obdobje – po izračunu subvencija zadostuje za pokritje minimalnih prispevkov (po letošnjem dvigu zneska to pomeni 285,79 evra) za 15 mesecev, pri čemer nismo upoštevali, da je subvencija obdavčena kot dohodek iz dejavnosti in se torej šteje med prihodke. Na ministrstvu za delo opozarjajo, da subvencija ni namenjena temu: "Gre za spodbudo brezposelnim osebam, da se odločijo za samostojno podjetniško pot in ne zagonski kapital za ustanovitev novega poslovnega subjekta." Prav z namenom ohranitve poslovnih subjektov, ki so prejeli subvencijo, so lani v program priprav na samozaposlitev vključili tudi zunanjega podjetniškega svetovalca.

Mnogi ne vejo niti, da je treba plačati prispevke Bernarda Jurca, direktorica računovodskega podjetja Sconto, opozarja, da mnogi subvencijo porabijo le za golo preživetje: "Mnogi, ki odprejo svoj s. p. in dobijo subvencijo, nimajo nobenih poslov. Niso redki tudi tisti, ki niti ne vejo, da bodo morali plačevati prispevke, in ker nimajo sredstev za preživljanje, porabijo subvencijo, DURS-u pa dolgujejo prispevke za socialno varnost." Tudi v njenem podjetju so imeli nekaj primerov, ko so DURS-u v napovedi obračuna poslovanja podali manj prihodkov kot stroškov. Seveda so jo poklicali in opozorili, da samostojni podjetniki ne morejo poslovati z izgubo, a jim je obrazložila situacijo, nato so ji obljubili, da se bodo o tem dogovorili in jo o tem obvestili, a to se še ni zgodilo.

Subvencija le "instant" ukrep? Ob tem podjetnico Jurca skrbi tudi, da se bodo prave posledice pokazale šele čez eno leto, ko bo pretekla pogodbena obveznost za tiste, ki morajo biti samozaposleni vsaj eno leto: "Od gospodarske krize naprej je ogromno podjetij propadlo, vsi imamo manj dela kot prej in vsa nova podjetja, ki jih pokrivamo, nimajo zadosti dela." Meni, da je subvencija le "instant" ukrep in da bi bilo precej bolje, če bi država znižala dajatve in prispevke ter se na tak način bolj približala državljanom.

Ni vse odvisno le od subvencije Na ministrstvu za delo menijo, da glede na to, da subvencija predstavlja le spodbudo (torej vložek v človeške vire), pri ohranitvi samozaposlitve odločilno vlogo predstavlja tudi razpoložljivost in učinkovitost instrumentov podpornega okolja za podjetništvo (začetni kapital, bančni instrumenti, instrumenti rizičnega kapitala, podpornih storitev svetovanj …). "S spodbudami se ustvarja določeno število poslovnih subjektov, od katerih vsi ne bodo dosegli rasti v poslovanju, vendar brez teh subjektov tudi ne bi bilo možnosti za nastanek poslovnih subjektov, ki pa bodo dosegla razvoj in rast ter s tem posledično nova delovna mesta," zaključujejo na ministrstvu.