Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
15. 7. 2011,
20.46

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 15. 7. 2011, 20.46

8 let, 4 mesece

Jašovič: Takšne rezultate stresnega testa smo pričakovali

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je v prvem odzivu na objavljene rezultate stresnih testov dejal, da so takšen rezultat pričakovali.

Pri tem je dodal, da se bodo za dolgoročno stabilnost banke morali kapitalsko okrepiti. To naj bi dosegli z 250-milijonsko dokapitalizacijo. NLB je potem, ko so lanski stresni testi bank v EU pokazali potrebo po dokapitalizaciji, po dolgih razpravah in polemikah marca letos že dobila kapitalsko injekcijo lastnikov, prav tako v višini 250 milijonov evrov. Pri tem je država vplačala 243 milijonov evrov in s tem svoj lastniški delež povečala prek 50 odstotkov. Belgijska KBC je vpisala le za 4,95 milijona evrov delnic, kar pa je bilo dovolj za ohranitev kontrolnega deleža v banki. KBC je s 25 odstotki plus eno delnico drugi največji lastnik NLB.

Bodo našli drugega zasebnega investitorja?

Banka Slovenije je nato maja od NLB zahtevala, da še poveča najbolj kakovostni kapital. Uprava NLB je zato na skupščini konec junija predlagala še eno 250-milijonsko dokapitalizacijo. Sodeč po izjavah vodilnih v vladi in agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami države si je država za tokratno dokapitalizacijo zastavila cilj, da skuša sredstva zanjo primarno najti pri zasebnih vlagateljih. Če ne bodo uspešni pogovori s KBC, ima agencija mandat, da najde drugega zasebnega investitorja.

"Banka se bo morala v bodoče vendarle okrepiti"

Jašovič je v zvezi s tem po objavi rezultatov letošnjih stresnih testov dejal, da se bo NLB zaradi rezultata, ki banko uvršča v spodnji del tabele, morala za zagotovitev dolgoročne stabilnosti banke "v bodoče vendarle okrepiti". V ta namen tudi potekajo razgovori z lastniki, da bi banki zagotovili dodatni kapital in jo kapitalsko okrepili. Po njegovih ocenah bo dokapitalizacija v višini 250 milijonov evrov zadostovala, da bi banko "dvignila na dosti višji nivo", z njo pa bi bili "v klubu bank, ki demonstrirajo dovolj veliko trdnost in stabilnost za poslovanje".

"Treba je gledati dolgoročno"

"Z omenjeno dokapitalizacijo bi predvidoma prišli na Core Tier 1 kapital približno 9,5 odstotka," je pojasnil Jašovič. Ta hip v banki sicer še nimajo natančne razvrstitve, kje bi bili s tem kapitalom razvrščeni na lestvici, a je "treba gledati dolgoročno", je dejal. "Mi ne računamo samo na to dokapitalizacijo, računamo tudi na vse ukrepe, ki jih moramo v skladu s strategijo izvesti, in ti ukrepi bodo še dodatno dolgoročno prispevali k povišanju tega količnika."

"Vse se odraža v tržni ceni"

V banki pričakujejo, da bodo lastniki dosegli dogovor, kako pravzaprav lahko zagotovijo kapital. "Če tak dogovor ne bi bil mogoč, potem je alternativa, da gremo na skupščino delničarjev in predlagamo dokapitalizacijo banke na kapitalskem trgu," je povedal. "Vse se odraža v tržni ceni. Investitorji, ki bodo dobili dokumentacijo v pregled, se bodo odločali, kakšna je primerna cena za investiranje v delnice NLB," je Jašovič komentiral, kako bi rezultati stresnega testa NLB vplivali na pridobitev kapitala banke v primeru, da do dokapitalizacije ne bi prišlo in bi morali iti na trg po svež kapital.

Po uporabi predpostavk po osnovnem scenariju v stresnem testu naj bi v letu 2011 količnik Core Tier 1 za NLB na konsolidirani podlagi sicer znašal 6,3 odstotka, v letu 2012 pa 6,7 odstotka. V skladu z neugodnim scenarijem bi količnik Core Tier 1 v letu 2011 znašal 5,5 odstotka in v letu 2012 pa 5,3 odstotka. Takšne rezultate so v banki pričakovali in jih po besedah Jašoviča ne presenečajo.

"Trenutno je največje tveganje kreditno tveganje"

Jašovič je še pojasnil, da je za NLB trenutno največje tveganje kreditno tveganje. Druga tveganja, ki so bila tudi na nek način izpostavljena v tem stresnem testu - denimo tržna tveganja, tveganja obrestne mere ali tveganja izpostavljenosti do državnih izdajateljev državnega dolga - pa da jih ne prizadenejo.

Banko so prizadela predvsem slaba posojila

Največjo slovensko banko so tekom svetovne finančne krize namreč prizadela predvsem slaba posojila, še posebej v povezavi z gradbeništvom, pa tudi z managerskimi prevzemi, in posledično večje oblikovanje rezervacij.

Skupina NLB je zabredla v izgubo že v drugem polletju 2009, ko je znašala 5,6 milijona evrov. V celem letu 2009 je izguba znašala 82 milijonov evrov in se v letu 2010 poglobila na 202 milijona evrov. Matična banka je medtem v lanskem letu ustvarila 183,4 milijona evrov izgube.

NLB je v prvem četrtletju spet poslovala pozitivno

Poslovanje se v letošnjem letu izboljšuje, predvsem zaradi izvajanja ukrepov za zmanjšanje stroškov poslovanja in nižjega obsega dodatno oblikovanih rezervacij. NLB je po petih zaporednih četrtletjih poslovanja z izgubo v prvem četrtletju spet poslovala pozitivno. Dobiček banke po davkih je znašal 3,4 milijona evrov, celotne skupine pa 3,9 milijona evrov.

Glede tega, ali so kriteriji v stresnem testu zajeli dejanska tveganja, pa je Jašovič dejal, da je o tem težko soditi. "Za nekatere države in banke so bili," je povedal in navedel, da je "ta stresni scenarij, ki je bil tokrat apliciran v tem stresnem testu, po obsegu rezervacij znašal približno toliko, kot smo mi rezervacij oblikovali v letu 2010. Skratka, mi smo en tak stres v letu 2010 praktično že doživeli."

"Še vedno obstajajo pritiski po oblikovanju rezervacij"

V primerjavi z lanskim letom pa sicer v NLB po besedah Jašoviča načrtujejo nižje rezervacije, a so "razmere zaostrene in še vedno obstajajo pritiski po oblikovanju rezervacij, ker podjetja gredo v insolvenčne postopke". Oblikovanje rezervacije za kreditna tveganja je po njegovih besedah pasivni odziv na razmere, zato je zelo pomembno, kako se s temi komitenti uspejo dogovarjati o prestrukturiranju terjatev, odplačilu dolga in drugih načinih za zmanjševanje izpostavljenosti do takih komitentov.

Sicer pa Jašovič stresne teste bolj kot relevantno informacijo za investitorje ocenjuje kot pomembno oceno za splošno zaupanje v banke in bančni sistem, zato so ti testi bolj namenjeni "širši, nepoučeni javnosti, zato da bi gradili zaupanje v trdnost in odpornost bančnega sistema", saj investitorji ponavadi dobro vedo, kakšen je položaj v banki. Jašovič je ob tem še napovedal, da v drugi polovici leta načrtujejo izdajo obveznice, višino njene vrednosti pa še proučujejo.

Ne spreglejte