Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
18. 8. 2014,
8.50

Osveženo pred

3 tedne, 3 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Gea College Jaka Vadnjal

Ponedeljek, 18. 8. 2014, 8.50

3 tedne, 3 dni

Jaka Vadnjal: Moški v poslu delajo več neumnosti kot ženske

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Iskanje kariernih priložnosti zahteva pravo izobrazbo in primerne veščine, ki jih svojim študentom posredujejo profesorji na poslovni fakulteti Gea College.

V časih, ko mladi brezupno iščejo službo med oglasnimi sporočili, jim Jaka Vadnjal, dekan fakultete za podjetništvo Gea College, svetuje vztrajnost in več poguma v iskanju prave priložnosti tudi v podjetništvu. Sicer pa je dandanes podjetniška naravnanost potrebna na vseh delovnih mestih, vsem iskalcem zaposlitve pa polaga na srce: delodajalci danes iščejo proaktivnega delavca s podjetniškimi sposobnostmi. To so vrline, ki jih uspešno učijo tudi na njihovi fakulteti.

Izr. prof. dr. Jaka Vadnjal je dekan fakultete za podjetništvo Gea College, kjer tudi predava. Diplomiral je na ljubljanski fakulteti za strojništvo, pozneje pa je doktoriral na ljubljanski ekonomski fakulteti. Bil je direktor družinskega podjetja, pomočnik direktorja Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in pomočnik direktorja Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, generalni sekretar sekcije tveganega kapitala SLEVCA, član več nadzornih svetov in upravnih odborov, domačih strokovnih komisij in delovnih skupin Evropske komisije.

Komu bi priporočali študij na vaši fakulteti? Večina ljudi, ki se vpiše na našo fakulteto, ima na neki način podjetniške ambicije, veliko je takih, ki te ambicije "podedujejo" in prihajajo iz družinskih podjetij, kjer se že naučijo tega podjetniškega razmišljanja. Če govoriva o rednem študiju, imajo ti posamezniki željo po svojem podjetju. Na izredni študij pa pridejo večinoma ljudje, ki imajo v povprečju že pet let delovnih izkušenj in ki dejansko pridejo po znanje. Pridejo zato, ker ugotovijo, da v njihovi karieri nekaj manjka. Zelo malo je študentov, ki jim je pomembna višja raven izobrazbe, pri nas je res malo lovcev na diplome. Ljudje dejansko pridejo po znanje, kar je za nas predavatelje večji izziv. Skozi ta izziv imamo priložnost, da se s študenti učimo drug od drugega.

Danes velja splošno prepričanje, da izobrazba izgublja vrednost, saj je med brezposelnimi veliko visoko izobraženega kadra. Kako sami gledate na to? Seveda se že zaradi institucije, v kateri sem v službi, ne morem strinjati. Verjetno je ta trenutek res videti tako, vendar se je po drugi strani treba zavedati, da nastaja zaposlitveni trg, kjer izobrazba ne obljublja ničesar, daje pa gotovo več možnosti za zaposlitev. Tukaj se je treba vendarle malo poigrati tudi s statistiko, ki še vedno kaže, da bolj izobraženi zaslužijo več. Hkrati se je treba zavedati, da danes delodajalci v kandidatih iščejo proaktivnost in podjetniško razmišljanje. Takšno razmišljanje je ključna usmeritev pri iskanju zaposlitve. Ne nazadnje to tudi potrjuje raziskava, ki jo je opravila študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani Nina Jurjevec, ki našo fakulteto po mnenju delodajalcev uvršča na tretje mesto med poslovnimi šolami in naše diplomante ocenjuje kot najboljše.

Bi si morali Slovenci upati več ter iskati priložnost v podjetništvu in ne samo med oglasi za delo? Nam tega poguma manjka? Zagotovo. Slovenija je po raziskavah GEM ena najmanj podjetniških dežel na svetu, merjeno po tem, koliko odraslega prebivalstva je vključenega v neke podjetniške aktivnosti, in po tem, kolikšen delež odraslega prebivalstva želi nekaj narediti. Ko se bo trenutna miselnost ljudi spremenila, bomo lahko v trg dela posegli tako, da bomo to domnevno varnost zamenjali za tako obliko, ko bodo ljudje bolj na mehko prisiljeni razmišljati tudi o tem, da bi si sami ustvarili svojo zaposlitev. Potreben bo nek miselni zasuk, prihodnost je namreč v podjetniškem razmišljanju.

Ali je na vaši fakulteti več žensk ali moških? Je podjetništvo še vedno moški svet? Podjetništvo je še vedno bolj moški svet, tudi pri nas trenutno študira 42 odstotkov žensk in 58 odstotkov moških. Slovenija v splošnem šepa v podjetniški aktivnosti žensk. Raziskava GEM je pokazala, da je žensk v podjetništvu nekje četrtina. V tistih deželah, kjer je žensko podjetništvo najbolj razvito, je razmerje že nekje na polovici. V današnjih časih bi v resnici potrebovali več ženskih podjetij, ta so na dolgi rok manj rastoča, so pa trdnejša. Razlog je povsem preprost: ženska podjetje vodi z nekakšno žlahtno gospodinjsko logiko. V ženskih podjetjih nisem nikoli videl toliko neumnosti, kot jih delajo moški.

Kaj ste med svojim študijem najbolj pogrešali in zdaj ponujate/omogočate svojim študentom? V naših časih je bil profesor nedotakljivi bog, ki se ga nihče ni upal nič vprašati, kaj šele, da bi z njim karkoli diskutiral in polemiziral. S tega vidika so danes študentje zahtevnejši, kar je tudi prav. Bolj se zavedajo pravic v tem smislu, da če sem jaz plačan, moram nekaj dati, in da je to posel, saj si s tem zaslužim plačo. Mi smo to relativno hitro razumeli in smo se spustili s tega piedestala nekakšnih "polbogov".

Letos smo celo pripravili teden brezplačnih izobraževanj z namenom, da nas lahko preizkusi vsak, ki ga izobraževanje na naši Fakulteti GEA College zanima. Prijavite se lahko na povezavi http://www.gea-college.si/testiraj s kodo GEASIOL.

Bolonjski sistem je pripomogel k temu, da moramo predavati bistveno bolj aplikativno. Predavatelji na naši fakulteti prihajamo iz prakse, kar našo fakulteto naredi bogatejšo od marsikatere druge, kjer imajo morda bolj zveneče raziskovalne rezultate, profesorji boljše nazive, ampak marsikdo pri njih ni prestopil praga kakšnega podjetja. To pa ne pomeni, da tudi pri nas nimamo odličnih raziskovalcev. Naša kolegica izr. prof. dr. Ajda Fošner je letos prejela nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem. Menim, da mi študente bolje oborožimo za poslovno življenje. Imam kar nekaj stikov z delodajalci, ki so zaposlili naše diplomante, in splošna slika je zelo dobra. Pohvalijo predvsem njihovo proaktivnost, o čemer sem govoril na začetku.

Kakšen profesor ste? Ali imate kakšno zanimivo anekdoto s svojimi študenti? Svoje študente vedno pozivamo k temu, da nam napišejo kakšen svoj komentar na predavanje oziroma samega predavatelja. Moj najljubši v karieri je bil: "Pohvalil bi profesorja, še posebej njegovo potrpežljivost z nami telebani, ki težko kaj 'štekamo'." Očitno sem si za tega študenta večkrat vzel čas, da mu nekaj pojasnim. Ne bi se rad hvalil, ampak na splošno me kar hvalijo. Seveda imam tudi jaz boljše in slabše dneve. V 18 letih mi ni bilo nikoli težko priti v razred, kar se mi zdi nekakšen predpogoj, da katerokoli delo opravljaš kakovostno.

Ne spreglejte