Islandija razmišlja o izgradnji največjega svetovnega podvodnega električnega kabla, preko katerega bi v Evropo prodajala električno energijo iz geotermalnih virov, kot so vulkani in gejziri.
To so sporočili iz največje islandske energetske družbe Landsvirkjun. Koliko bi projekt stal, niso želeli navesti.
Usoda projekta znana čez štiri do pet let
"S tem projektom smo začeli lani, trenutna faza raziskave pa bo končana do konca leta. Tedaj bomo imeli tudi jasnejše informacije glede izvedljivosti načrta," je pojasnil predstavnik Landsvirkjuna Ragna Sara Jonsdottir. Dodal je, da bo končna usoda projekta znana čez štiri do pet let.
Intenzivno iskanje možnosti za koriščenje geoloških prednosti
Islandija intenzivno išče možnosti za koriščenje svojih geoloških prednosti že vse od lanskega izbruha vulkana Eyjafjall, ki je več tednov oviral evropski letalski promet. Če bi zgradili podvodni električni kabel, bi lahko Islandci v Evropo prodajali energijo, proizvedeno s pomočjo vulkanov in gejzirov.
Elektriko bi lahko prodajali Norveški, VB, Nizozemski in Nemčiji
Glede na oddaljenost Islandije od Evrope so po Jonsdottirjevih besedah že izdelali študijo, katerim državam bi lahko prodajali tako pridobljeno elektriko. Izkazalo se je, da so to Velika Britanija, Norveška, Nizozemska in Nemčija. V skladu z navedenimi potencialnimi cilji bi bil električni kabel dolg med 1200 in 1900 kilometri, kar pomeni, da bi bil najdaljši na svetu.
Oskrbeli bi lahko več kot milijon gospodinjstev na celini
Po kablu bi Islandija v Evropo prodajala po okoli pet teravatnih ur električne energije na leto, s čimer bi oskrbela 1,25 milijona evropskih gospodinjstev, je dejal Jonsdottir. Glede na trenutne cene v Evropi bi Islandija na ta način letno izvozila za 250 do 320 milijonov evrov električne energije.
Iščoč poti za spodbuditev gospodarstva
Sicer pa Landsvirkjun, ki je v državni lasti, na Islandiji proizvede okoli 75 odstotkov vse električne energije.
Islandija je bila v gospodarski in finančni krizi zelo prizadeta. Že konec leta 2008 se je soočila s propadom vseh svojih največjih bank, zdaj pa že nekaj časa išče poti za spodbuditev gospodarstva. Če je bilo gospodarstvo te države v preteklosti močno odvisno od finančnega sektorja, sedaj sloni zlasti na ribištvu.
2
