Mednarodni denarni sklad (IMF) je pozdravil odločitev finančnih ministrov držav z evrom, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila.
Kot so poudarili, bo ta odločitev, skupaj s sprejemom potrebnih varčevalnih ukrepov v Grčiji, omogočila skladu sprostitev sredstev v okviru tega posojila.
Peta tranša posojila znaša 12 milijard evrov
Celotna peta tranša posojila Grčiji v okviru lani dogovorjenega mehanizma finančne pomoči znaša 12 milijard evrov. Od tega so finančni ministri evroobmočja v soboto potrdili izplačilo 8,7 milijarde evrov, IMF pa naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija.
Tiskovna predstavnica IMF Caroline Atkinson je v izjavi še poudarila, da se veselijo podpore gospodarskemu programu, ki bo "prispeval k obnovi proračunske vzdržnosti, varoval stabilnost finančnega sektorja ter krepil konkurenco s ciljem vzpostavitve pogojev za razvoj in zaposlovanje".
Gre za peto tranšo v okviru 110-milijardnega mehanizma finančne pomoči, v katerem sodelujejo države z evrom in Mednarodni denarni sklad.
Grčija lahko pričakuje še dodaten paket pomoči
Še veliko dela pa čaka države z dodatnim paketom finančne pomoči, ki naj bi znašal do 120 milijard evrov in pri katerem naj bi prostovoljno sodelovali tudi zasebni upniki. Ministri evroskupine bodo o tem paketu pogovore nadaljevali na rednem zasedanju 11. julija, končni dogovor pa je najverjetneje pričakovati šele septembra.
Ali grško gospodarstvo čaka privatizacija?
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je potrdil, da bo Grčija na drug paket pomoči morda morala čakati do jeseni. Kot je dejal, Berlin od Aten pričakuje, da bodo uresničile svoje obveze, med drugim tudi to, da bodo takoj začele s privatizacijo.
Juncker: Pri privatizaciji potrebujejo pomoč tujcev
Šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je v intervjuju za nemško revijo Focus povedal, da morajo biti Grki pripravljeni "upoštevati pomoč tujcev pri odločitvi, kako se bodo spopadli z množično privatizacijo, da bi lahko poplačali svoje dolgove". Dodal je, da bo suverenost Grčije pri tem "močno omejena".
Da bi se uspešno spopadli s prihajajočim valom privatizacij, bi Grki po njegovem mnenju potrebovali nekaj podobnega nemškemu Treuhandu, skladu, ustanovljenem leta 1990 za nadzor privatizacije podjetij v državni lasti po razpadu komunistične Vzhodne Nemčije. Po njegovih besedah so se Grki odločili sprejeti strokovnjake iz evroobmočja, da bi jim pomagali pri spopadanju z gospodarskimi reformami.
3
