Mednarodni denarni sklad bo odmrznil 3,2 milijarde evrov vredni finančni paket pomoči za Grčijo. Bojijo se, da bo sicer potonila še globlje v dolžniško krizo. Portugalski naslednji obrok pomoči.
Grčija, ki jo tudi največji funkcionarji Evropske unije imenujejo kar luknja brez dna, lahko deluje le po zaslugi denarja, ki ga vlada v Atenah dobi kot posojilo IMF-ja in drugih članic evroobmočja.
Brezposelnost kljub ukrepom podira rekorde
Evropski upniki so pretekli mesec Grčiji ponudili pomoč v višini 49,1 milijarde evrov, pomoč pa je pogojena z uveljavljanjem varčevalnih ukrepov. Med temi ukrepi je med drugim tudi dvig davka za lastnike luksuznih avtomobilov, jaht, bazenov in zasebnih letal. Grško finančno ministrstvo je hkrati dobilo tudi več pristojnosti za nadzor nad porabo javnih sredstev na ravni ministrstev in lokalnih oblasti.
Kljub temu se država še vedno utaplja v dolgovih, kriza pa je vse večja. Brezposelnost iz meseca v mesec podira rekorde, prav tako revščina državljanov.
Tri grške banke imajo spet dostop do ECB-ja
Tri grške banke lahko, zaradi uspešno izvedenih dokapitalizacijskih načrtov, spet pridobivajo sredstva Evropske centralne banke (ECB).
ECB se je namreč lani na negotovost glede prihodnosti Grčije v območju z evrom odzval z izključitvijo več grških bank iz rednih operacij zagotavljanja likvidnosti.
Namesto na likvidnostna sredstva ECB-ja so se morale do zdaj tiste banke, ki so imele veliko izgubo, zanašati na nujno likvidnostno pomoč grške centralne banke, ki pa jo je moral odobriti ECB. Grške banke so si zato denar prenehale izposojati, kar pa je povzročilo likvidnostno krizo in še povečalo recesijo.
Portugalski ne gre dobro
IMF je potrdil naslednji obrok finančne pomoči Portugalski, vreden 838,8 milijona evrov. Ta znesek je del 2,5 milijarde evrov vredne tranše posojila, ki so ga tej ranljivi evrski državi potrdili Evropska komisija, ECB in IMF.
Portugalska se je morala v zameno za finančno pomoč - v treh letih bo od mednarodnih posojilodajalcev skupaj prejela 78 milijard evrov - zavezati k strogi varčevalni politiki. Glede na zahteve predstavnikov komisije, ECB in IMF, t. i. trojke, bi morala Lizbona v minulem letu javnofinančni primanjkljaj znižati na 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letošnjem letu pa na 4,5 odstotka BDP.
Portugalski pa ne gre tako dobro, kot bi si želela. Recesija je globlja, kot je bilo pričakovano, so sporočili iz portugalske centralne banke. Ocenili so, da se bo portugalski BDP letos skrčil za 1,9 odstotka in ne za 1,6 odstotka, kot so napovedovali še novembra lani. Banka je novo oceno pripravila na podlagi pričakovanj, da portugalski izvoz v letošnjem letu čaka upad.
Lani naj bi se gospodarstvo te ranljive evrske države skrčilo za tri odstotke. V portugalski centralni banki menijo, da se bo država na pot gospodarske rasti vrnila leta 2014, ko bi lahko zabeležila 1,3-odstotno rast, vendar le, če oblasti ne bodo sprejele novih varčevalnih ukrepov.
4
