Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
27. 1. 2012,
13.55

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Petek, 27. 1. 2012, 13.55

7 let, 2 meseca

"Fleksibilnost in nove ideje – ključ do uspeha malih in srednje velikih podjetij"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Jože Lorbek, ustanovitelj in prokurist svetovno uveljavljenega izolskega podjetja Anthron, že dobri dve desetletji izumlja, patentira in razvija izdelke za varovanje v športu in industriji.

Zgodba podjetja Anthron se je začela leta 1989, ko ste začeli izdelovati varovalno opremo za jamarje. Ste sami jamar oziroma kakšen vzgib vas je vodil v takrat precej eksotično proizvodnjo?

Takratna vlada je omogočala zelo preprosto in ne drago registracijo podjetja in mi smo to priložnost izkoristili. Pred ustanovitvijo podjetja Anthron sva z ženo že imela zasebno obrt z imenom Vrvna tehnika, katere začetki segajo v leto 1982. Razlog za začetek naše dejavnosti je bil preprost – omejitve pri uvozu tovrstne opreme. V jamarstvu se je takrat začela uveljavljati tehnika ene vrvi, t. i. Single Rope Technique, in ta je potrebovala vrvne prižeme in zavore. Kolegi jamarji so me kot strojnega inženirja izzvali, naj naredim podobne izdelke. Sprejel sem izziv in začel! Ker smo bili brez kapitala, sem prodal svojega golfa, v katerega sem bil zaljubljen, investiral v orodja in začel proizvodnjo. Jamarji so bili naši prvi kupci – seveda posamezniki, nikakor pa niso bili trg. Tu se je pojavila moja dobra vila, ki je kot prvega resnega kupca pripeljala lastnika nemškega podjetja Vaude.

Če z današnjim znanjem in tehnologijo pogledam na takratne izdelke, se lahko le rahlo nasmehnem. Izdelki so bili sicer zanesljivi in uporabni, nikakor pa ne estetski.

K vztrajanju pri tej "eksotični" proizvodnji je pripomogla tudi naša civilna zaščita. Poleg uniform, krampa in lopate tedaj niso imeli na razpolago izdelkov, s katerimi bi bolje služili svojemu namenu. Potres v Posočju leta 1976 pa mi je dal idejo za komplet za reševanje z višine. Takrat sem tudi patentiral vrvno zavoro, ki je bila preprosta za uporabo. Te komplete je večinoma kupovala civilna zaščita, na srečo pa jih ni bilo treba uporabljati.

Podjetje se po 23 letih uvršča med vodilne svetovne proizvajalce športne in industrijske osebne varovalne opreme. V dobrih dveh desetletjih ste izumili, patentirali in razvili vrsto izdelkov, ki so obšli svet. Kaj vse je v vaši ponudbi in na katerih trgih vas je mogoče najti?

Naši izdelki se uvrščajo v tržno nišo, kjer res ni mnogo proizvajalcev, vsi se med seboj poznamo in vemo, kdo je kaj. Izdelki, prvotno narejeni za športno uporabo (na lastno odgovornost), so prešli v industrijo, kjer je uporaba tovrstne opreme obvezna. Sčasoma so se razvile tudi evropske norme, ki določajo zahteve za posamezen izdelek. Z obvezno uporabo osebne varovalne opreme pri delu na višini je nastal tudi bistveno zanimivejši trg in potreba po novih izdelkih. Še vedno ostajamo zvesti našim koreninam – to je vrv kot osnova (te ne proizvajamo), za katero razvijamo in proizvajamo izdelke. Po vrvi se lahko vzpenjaš (s pomočjo prižeme) ali spuščaš (s pomočjo zavore), lahko pa tudi dviguješ bremena (s škripčevjem) ali rešuješ ljudi (sistemi za reševanje, vključno z nosili). Svoje izdelke prodajamo na vse celine, Evropa pa je naš največji trg. Na domačem trgu prodamo žal samo 10 odstotkov proizvodnje, tržimo pa večinoma izdelke tujih proizvajalcev, ki jih ekskluzivno zastopamo, kar predstavlja dobrih 40 odstotkov celotnega prometa.

Na kateri izdelek ste sami najbolj ponosni in kateri je zmagovalec med kupci?

Vsekakor sem najbolj ponosen na vrvno zavoro, ki je bila naš prvi izdelek in je še vedno vodilna po obsegu prodaje. To smo razvijali skupaj z jamarji, ki pa niso vodilni med kupci. Zaradi edinstvene funkcije antipanic, ki je patentirana kot inovacija, je zavora mnogo bolj priljubljena med neprofesionalci, ker je njena uporaba zelo varna. Zelo prijetna pa je novica, da se zanimanje zanjo razširja na področju posebnih enot, kjer je že zdaj sprejeta v sistemu Nato, razširitev pa se obeta tudi na evropskem trgu med specialci, ki jo nameravajo sprejeti v svojo uporabo.

Katere inovacije se trenutno kalijo v vaših možganih?

Trenutno skupaj z razvojno ekipo razvijamo dva nova izdelka – eden je namenjen reševanju delavca, ki je obvisel na varovalnem sistemu in ga je treba rešiti, drugi pa je namenjen za športno plezanje, in sicer za varovanje prvega plezalca. Za prvi izdelek praktično še ni podobnega proizvoda na trgu, medtem ko ima drugi najhujšo konkurenco – tovrstnih izdelkov je že ogromno na trgu.

Vaši izdelki so vznemirili tudi Petzl, vodilnega proizvajalca opreme za plezanje in delo na višini, ki vas je kot tekmeca želel kupiti, a ste se odločili za neodvisnost, kajne?

Petzl je vsekakor daleč največji in najboljši v tej panogi. Na začetku naše samostojne poti smo precej prodajali njegove izdelke in hoteli tudi postati njegov uradni zastopnik. Petzl pa je od nas zahteval, da opustimo lastno proizvodnjo. Tako smo se odločili za težjo pot in se nismo prodali! Odločitev se je pokazala za pravilno, še posebej glede mene, ki sem vsekakor boljši tehnik kot pa prodajalec.

Kaj bi porekli, če Anthron okronam za izolski Pipistrel?

To bi bil sicer zame največji kompliment, vendar sem realist in mi je jasno, da je Pipistrel oziroma gospod Boscarol velika izjema v svetovnem merilu in da so njihovi izdelki na povsem drugi, višji ravni. Je pa res, da razmišljanja, ideje in izvedbe potujejo po istih poteh in načelih. Občudujem Pipistrel, spremljam njihove uspehe in po tihem si želim sodelovanja z njimi.

Kaj je v času gospodarske krize ključ do uspeha malega podjetja?

Fleksibilnost in nove ideje! Mala in srednje velika podjetja so hitrejša v realizaciji novih idej, to pa je pogoj, da se na trgu sploh lahko obdržiš. Kitajci, ki uspešno kopirajo tudi naše izdelke, bodo potrebovali še nekaj časa, da nas dohitijo, do takrat pa bo treba poiskati nove prednosti.

Kakšno prihodnost napovedujete slovenskemu gospodarstvu?

Ob trenutni zakonodaji in sporih med politiki ni svetle prihodnosti za slovensko gospodarstvo. Žal zgodovinske priložnosti o samostojnosti nismo znali prav izkoristiti in kmalu bomo imeli tujega "svetovalca". Po naravi pa sem večni optimist!

Ne spreglejte