Torek, 26. 7. 2022, 12.39
2 leti, 4 mesece
Minister Kumer: V Sloveniji to zimo ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
8
Ministri za energetiko, med njimi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so se strinjali, da bodo pri ukrepih za zmanjšanje porabe plina dali prednost tistim, ki ne bodo prizadeli zaščitenih odjemalcev. Med temi so gospodinjstva ter ključne storitve za delovanje družbe, kot sta zdravstvo in obramba.
V Sloveniji to zimo ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom, je po današnjem zasedanju ministrov EU za energetiko, na katerem so se dogovorili o zmanjšanju porabe plina, zagotovil slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Da bi prišlo do motenj pri oskrbi s plinom, bi moralo iti veliko stvari narobe, je poudaril.
"Če se bo zgodilo samo to, da bo Rusija ustavila dobavo plina, to ne bo pomenilo hudih izzivov za slovensko oskrbo," je poudaril minister. To še posebej velja, če bo uredba o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023, o kateri so se danes dogovorili v Bruslju, dosegla svoj učinek, je dejal.
V primerjavi s sosedi imamo najmanjši odjem plina
Po njegovih besedah so se države članice danes zelo jasno zavzele, da je treba narediti več na prostovoljni osnovi solidarnosti. "Ta pozitiven pristop vseh nas resnično navdaja z optimizmom," je poudaril. Da bi bila oskrba s plinom v Sloveniji motena, bi moralo "veliko stvari iti narobe", je še povedal Kumer. Pri tem je naštel prekinitev dobav, res hudo zimo in motnje pri oskrbi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG).
Poleg tega je Slovenija zelo dobro povezana s sosednjimi državami in ima zaradi svoje majhnosti v primerjavi z Italijo, Hrvaško in Avstrijo najmanjši odjem plina. "To pomeni, da se lahko hitro nasloni in oskrbi vsaj ta zaščiteni del, ki znaša približno 20 odstotkov letnega odjema, z ostalimi sistemi," je povedal. Tako po njegovih besedah ni nobene bojazni, da bi v prihajajoči zimi prišlo do redukcij pri oskrbi gospodinjstev z zemeljskim plinom. "Absolutno ne," je zatrdil.
Dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov
Ministri držav članic EU, pristojni za energetiko, so danes v Bruslju dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023, je na Twitterju sporočilo češko predsedstvo Svetu EU. Uredba vključuje tudi možnost uvedbe obveznega zmanjšanja porabe. To je po besedah predsednica Evropske komisije Ursule von der Leyen odločilen korak pri soočanju z grožnjo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin povsem ustavil dobavo plina.
"Ni bila misija nemogoče! Ministri so dosegli politični dogovor o zmanjšanju porabe plina pred prihajajočo zimo," je na Twitterju zapisalo češko predsedstvo Svetu Evropske unije.
🔋 #TTE Energy | 👏 This was not a Mission Impossible! Ministers have reached a political agreement on gas demand reduction ahead of the upcoming winter.#EU2022CZ pic.twitter.com/XBnKuTs75W
— EU2022_CZ (@EU2022_CZ) July 26, 2022
Uredba, o kateri so se dogovorili ministri, predvideva določitev cilja, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.
Znižanje porabe za 15 odstotkov lahko postane obvezno
Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.
Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU predlagala na lastno pobudo ali pa na zahtevo petih članic. V vsakem primeru pa bodo morale države to potrditi s kvalificirano večino, kar pomeni najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU.
Cene plina danes znatno navzgor
Po novi Gazpromovi napovedi o zmanjšanem obsegu dobave ruskega plina v Nemčijo preko plinovoda Severni tok 1 so cene plina na svetovnih trgih danes občutneje poskočile. Plin z nizozemskega vozlišča TTF, ki je referenčna točka za Evropo, se je od jutra podražil za več kot devet odstotkov.
Pri obveznem zmanjšanju porabe plina bodo mogoče različne izjeme, med drugim za države, ki niso povezane s plinskimi omrežji drugih članic.
Proti dogovoru le še Madžarska
Članice bodo morale zdaj uredbo potrditi še uradno v pisnem postopku, ki se bo po navedbah češkega predsedstva zaključil v prihodnjih dneh. Uredba bo veljala eno leto z možnostjo podaljšanja.
Države članice EU so tako potrdile predlog Evropske komisije, ki so ga precej spremenile. Dodale so več izjem in pristojnost sprožitve opozorila na ravni unije prenesle na Svet EU. Potem ko je prvotnemu predlogu nasprotovalo več držav, je bila danes proti zgolj še Madžarska, so potrdili viri pri EU.
Von der Leynova: Dogovor odločilen korak pri soočanju z zmanjševanjem dobav
"Danes je EU naredila odločilen korak pri soočanju z grožnjo, da bi ruski predsednik povsem ustavil dobavo plina. Močno pozdravljam podporo Sveta EU uredbi o usklajenih ukrepih za zmanjšanje porabe plina," je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Dodala je, da bo v rekordnem času doseženi dogovor, ki temelji na predlogu komisije iz preteklega tedna, zagotovil urejeno in usklajeno zmanjšanje porabe plina po EU, da bi se pripravili na prihajajočo zimo.
Skupna zaveza k prostovoljnemu zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov bo prispevala k napolnitvi skladišč plina pred zimo, je pojasnila.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je odzvala na napoved Gazproma, da bo še dodatno zmanjšal dobavo plina Evropi po Severnem toku 1. Ta napoved, ki je po njenem mnenju ni mogoče upravičiti s tehničnimi razlogi, dodatno kaže na nezanesljivost Rusije kot dobaviteljice energije.
"Možnost sprožitve opozorila na ravni EU in s tem obveznega zmanjšanja porabe v vseh državah članicah pošilja močno sporočilo, da bo EU storila vse, kar je treba, da bi zagotovila varnost dobav in zaščitila odjemalce, pa naj bodo to gospodinjstva ali industrija," je povedala predsednica von der Leyen, so sporočili iz komisije.
EU je po njenih besedah z odločitvijo za skupno delovanje, pri čemer je upoštevala vse relevantne posebnosti posameznih držav, postavila trdne temelje za solidarnost spričo Putinovega izsiljevanja z energijo.
Ob tem se je odzvala na napoved ruskega energetskega velikana Gazprom, da bo še dodatno zmanjšal dobavo plina Evropi po Severnem toku 1. Ta napoved, ki je po njenem mnenju ni mogoče upravičiti s tehničnimi razlogi, dodatno kaže na nezanesljivost Rusije kot dobaviteljice energije.
"Zahvaljujoč današnji odločitvi, smo pripravljeni nasloviti našo energetsko varnost na evropski ravni kot unija," je še poudarila predsednica komisije.
8