Državni sekretar Mavko: Pred nami je še veliko dela

S tem se je ob koncu zasedanja strinjal tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko. "Zagotovo je veliko dela še pred nami," je dejal.

Le konec začetka? Srečanja so po Mavkovih besedah potrdila, da se na svetovni ravni stvari premikajo na bolje in da se tveganja za poslabšanje razmer počasi razgrajujejo, kar je deloma vplivalo na Slovenijo, in sicer z vidika zunanjega okolja. Slovenija je hkrati dobila tudi priznanje za stvari, ki smo jih uredili doma, je povedal Mavko, a hkrati spomnil na besede enega od sogovornikov, da to še ni začetek konca, ampak morda le konec začetka.

Viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec je na srečanjih opazil, da se je pozornost z "gasilskih" ukrepov, značilnih za krizno obdobje, preusmerila v bolj srednjeročne. "To je dobro," je dejal.

IMF je v najnovejšem poročilu o napovedih za svetovno gospodarstvo Sloveniji za letos napovedal 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarska aktivnost okrepila za 0,9 odstotka, kar je občutno bolje od prejšnjih napovedi. A opozorila in priporočila kljub temu ostajajo – predstavniki IMF so pozvali predvsem k izvedbi privatizacije in hitrejšim prenosom slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Mavko: Pričakujemo, da bodo tri največja podjetja letos v veliki meri prodana Mavko se strinja, da je treba privatizacijo 15 podjetij, ki jih je vlada lani predvidela za prodajo, DZ pa je seznam teh podjetij potrdil, dosledno in profesionalno izpeljati do konca. "Pričakujemo, da bodo tri podjetja, ki so največja na tem seznamu, Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), letos v veliki meri prodana," je dejal.

Glede prenosov premoženja na t. i. slabo banko je dejal, da je treba najprej dokončati tisto, kar je bilo začeto. "Za Novo Ljubljansko banko (NLB) in NKBM načrtujemo, da bo zadeva do konca aprila – tako, kot je bilo napovedano – končana, res pa je, da v bankah kar nekaj t. i. tvegane aktive še ostaja. Z Banko Slovenije sodelujemo pri tem, kako zagotoviti, da se bo ta del aktive v prihodnjih letih učinkovito prestrukturiral ali razgradil iz bilanc bank," je dejal.

Bohnec: Treba bo poskrbeti za razdolžitev podjetij Bohnec se je strinjal, da je največ priložnosti za primerne rezultate v sodelovanju. "Glede na pravila državne pomoči oz. evropske omejitve, ki jih v Washingtonu morda ne razumejo ravno najbolje, ni bilo mogoče povsem optimalno izpeljati tega procesa," je dejal in opozoril, da bo treba poskrbeti za razdolžitev podjetij.

Dotaknil se je tudi Banke Celje, katere delničarji so ta teden potrdili sklep o dokapitalizaciji v vredosti 160 milijonov evrov. "Tu je bistvo, da se vnaprej ve, da je, če lastniki in drugi potencialni zainteresirani za dokapitalizacijo pač ne bodo izrazili interesa, vlada že sprejela odločitve, da jo bo na koncu dokapitalizirala in da bo banka s tem pač delila usodo z drugimi bankami, ki so bile decembra dokapitalizirane," je dejal.