Delavci Alposa: Nismo tajkunska zgodba

V javnem pismu so banke pozvali k razumu in objektivni oceni, saj menijo, da je Alpos sposoben preživeti. Ob tem so dodali, da niso tajkunska zgodba in da se zavedajo napak pri vodenju družbe.

Alposovi delavci so prepričani, da je njihova zgodba primer reševanja, kakršnega ne bi smelo biti. Prvi sestanek z največjimi bankami upnicami je bil decembra 2009, ko so se dogovorili, da se bo našla rešitev za prestrukturiranje v največ dveh mesecih. "Danes pa je položaj neprimerno slabši kot pred skoraj dvema letoma," so zapisali.

Spremenjena lastniška struktura podjetja

Navajajo tudi, da je bila prisilna poravnava uvedena zaradi poslabšanja razmer v poslovanju Alposa in na podlagi načrta bank upnic in revizijske družbe KPMG Slovenija. V tem času je bilo zamenjano tudi vodstvo Alposa, ko je namesto Mirjana Bevca vodenje družbe prevzel Ljubo Osovnikar, ki naj bi pred tednom dni odstopil.

Med prisilno poravnavo se je spremenila tudi lastniška struktura podjetja, v katerem ima zdaj Slovenska industrija jekla (Sij) petinski delež, medtem ko imajo Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Abanka, Factor banka in Probanka po 16-odstotne deleže. S krediti sta najbolj izpostavljeni NLB in NKBM.

Terjatve so zavarovane

"Podpisan je bil tudi sporazum o ravnanju upnikov, ki pa je s strani bank doslej samo na papirju. Sij je začel z dobavami materiala, medtem ko banke iščejo vse mogoče razloge, da ne bi izpolnile zavez iz sporazuma," navajajo delavci in dodajajo, da so se banke obvezale le za to, da bodo zagotovile akreditivni potencial za nakup repromateriala. Vse terjatve so zavarovane in vsi prilivi bi prihajali na račun ene izmed bank lastnic, a banke niti tega ne izpolnjujejo, opozarjajo.

"Alpos ima trg, znamo tudi delati. Zavedamo se, da bomo največji delež pri sanaciji podjetja morali prispevati sami. Ne bojimo se tega," pravijo delavci.

Stečaj podjetja je najlažja rešitev Glede bank so še zapisali, da so jih izdale in da je zanje najlažja rešitev stečaj podjetja. Tako bo račun za odpise izstavljen z zahtevo za dokapitalizacijo. Povečani stroški za dodatnih 400 brezposelnih, njihovih družinskih članov in lokalnih poslovnih partnerjev, kar skupaj predstavlja najmanj 1600 ljudi, ki so neposredno odvisni od usode Alposa, pa bodo v primeru stečaja postali strošek države.

"Alpos je sposoben preživeti"

Delavci so v pismu banke upnice pozvali k razumu in objektivni oceni, saj menijo, da je Alpos sposoben preživeti. Zato upajo, da je v bančnem znanju še kaj več, kot samo predlogi za stečaj.

Po neuradnih informacijah Alpos nima denarja za poplačilo prvih obrokov 105 upnikom, ki so prijavili za 203 milijone evrov terjatev, priznanih pa je 151 milijonov evrov, prav tako nima denarja za nabavo repromateriala.

V prvi polovici leta je Alpos ustvaril 1,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 70 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Polletna izguba je znašala tri milijone evrov, potem ko je je bilo v prvi polovici lani za 54 milijonov evrov.