AUKN: nepotizem, korupcija in politikantstvo pod krinko strokovnosti

Zgodba o Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je le del večje zgodbe o vplivu politike na gospodarstvo v času samostojne Slovenije oziroma o vplivu na kadrovanje v nadzornih svetih in organih upravljanja državnih kapitalskih skladov in podjetij. Ta vpliv pa je še krepilo dejstvo, da je v Sloveniji po preobrazbi nekdanje družbene lastnine še velik del te lastnine ostal v državni lasti.

Levica in desnica sta pri načinu vodenja državnih podjetij in skladov ubrali različne poti. V času vladavine LDS v letih 1992–2004 tako vladajoča koalicija v nadzorne svete ni prepuščala predstavnikov opozicije.

V času Janševe vlade v nadzornih svetih tudi predstavniki opozicije Drugačno po je ubrala vladajoča koalicija v času prve Janševe vlade (2004–2008), ko so lahko v nadzornih svetih sodelovali tudi predstavniki tedanjih opozicijskih strank. Tako je med drugim član Pahorjeve SD Franci Križanič postal član nadzornega sveta Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), njegov strankarski kolega Maks Tajnikar pa je bil imenovan v svet Splošne bolnišnice Trbovlje.

Tega vključevalnega načina pa je bilo konec s prihodom Pahorjeve vlade konec leta 2008. Tedanji predsednik SD Borut Pahor je sicer pred volitvami napovedal drugačno kadrovsko paradigmo – pomembna naj bi bila strokovnost in ne politična usmeritev. Tu pade ali obstane moja vlada, je rad zatrjeval.

Afera z USB-ključkom Obljuba, ki jo je že pred volitvami zmotil podatek, da ima glavni tajnik SD Uroš Jaušovec USB-ključ, na katerem je 600 imen in naslovov ljudi, ki bodo zasedli najodgovornejše položaje v državi. Afera se je tako razbohotila, da je Pahor javno ukazal sporni ključek uničiti.

Ko je Pahor prevzel oblast, je po mnenju nasprotnikov njegove vlade že kmalu prelomil obljube o novi kadrovski politiki: že na seji 10. decembra 2008 je vlada razrešila člane skupščine in nadzornega sveta Kada in upravnega odbora Soda.

Vlada levega trojčka s Kasi izključi opozicijo iz nadzora Pahorjeva vlada je istočasno sklenila ustanoviti Kadrovsko-akreditacijski svet (tako imenovan Kas), ki naj bi pripravil pogoje za imenovanje predstavnikov v organe upravljanja gospodarskih družb, kjer ima država lastniški oziroma solastniški delež. Pozneje je vlada ustanovila še sedem Kasov za različna področja v javnem sektorju.

Za takrat opozicijsko SDS so bili Kasi nekaj podobnega, kot so bile v socializmu kadrovske komisije Socialistične zveze, torej organ, "ki dela triažo za neko politiko, prodaja pa se kot višek depolitizacije".

Že takoj po ustanovitvi AUKN se pojavijo očitki o nepravilnostih Kritičen do Kasov je bil na koncu tudi predsednik Kasa Bogomir Kovač, ki je oktobra 2010 dejal, da si je Pahorjeva vlada delo Kasa predstavljala kot strokovno pokritje za politične odločitve. Delo Kasa je potem prevzel AUKN, na čelo katerega se je zavihtela Dagmar Komar, po mnenju kritikov "kader" Franca Križaniča, SD-jevega ministra za finance v vladi levega trojčka.

Na Komarjevo so kmalu začeli leteti očitki, tudi znotraj koalicijskih vrst. Kopja so se lomila zlasti med Komarjevo in Zaresovo ministrico Darjo Radić. Ena od spornih točke je bila dokapitalizacija NKBM. Sprva je sicer AUKN nasprotoval dokapitalizaciji in se zavzemal za prodajo deležev omenjene banke v Zavarovalnici Maribor, a se je na koncu premislil in šel v sporno dokapitalizacijo.

Oškodovanje državnega premoženja AUKN oziroma Komarjeva je namreč dobesedno prisilila uprave treh družb v večinski državni lasti (Gen Energija, Eles in Pošta Slovenije), da so vložile kapital v dokapitalizacijo NKBM – skupaj okoli 47 milijonov evrov. Podjetja so tedaj kupovala delnice po osem evrov, danes pa je delnica vredna manj kot dva evra.

Tedanji pritisk AUKN na uprave podjetij, ki je bil po mnenju strokovnjakov mimo pristojnosti agencije, in milijonske izgube oziroma oškodovanje državnega premoženja, ki jih je s sporno dokapitalizacijo povzročila agencija oziroma Komarjeva, Golob in Grašič, bi moral po mnenju številnih kritikov v urejeni pravni državi dobiti epilog tudi na sodišču.

Spor med Komarjevo in Radićevo Zaradi dokapitalizacije NKBM je Radićeva zahtevala zamenjavo Komarjeve. Zaresova ministrica ji je poleg tega očitala še poskus preklica odstavitve nekdanjega direktorja TEŠ Uroša Rotnika in zamenjavo predsednika nadzornega sveta HSE Jadranka Medaka. Komarjevi so očitali tudi neukrepanje proti nadzornikom Darsa, ker niso spoštovali poziva računskega sodišča, naj zamenjajo vodjo uprave Matejo Duhovnik.

Pahor prijavi AUKN protikorupcijski komisiji Radićeva naj bi prav tako imela dokaze, kako je član uprave agencije Danilo Grašič pritiskal na vodstva nekaterih državnih podjetij, naj zaposlijo njegove prijatelje. Pahor je v začetku junija lani najprej še stopil v brani Komarjevi. Kot je poudarjal, je agencija komaj začela delo in ima zato pravico do otroških bolezni.

Že čez nekaj tednov pa je Pahor agencijo presenetljivo prijavil protikorupcijski komisiji. Kot je pojasnil, je dobil dokumente, ki naj bi dokazovali stike članov agencije z znanimi lobisti, zaradi česar je želel, da svoje mnenje o sumih o nezakonitem vplivanju na delovanje AUKN, ki upravlja s približno osem milijard evri državnega premoženja, da tudi protikorupcijska komisija. Še vedno pa je zagovarjal ustanovitev AUKN (nasprotno se je v predvolilni kampanji Pozitivna Slovenija zavzemala za ukinitev agencije).

Očitki o stikih z lobistom Isajlovićem Komarjeva, Grašič in Marko Golob so zavrnili očitke o stikih z lobisti, pri čemer se je zlasti izpostavljalo ime Draga Isajlovića, dobrega prijatelja ministra Križaniča. Isajlović naj bi tako med drugim zlobiral, da je AUKN avgusta lani za izvršnega direktorja družbe DRI imenoval Bena Muhiča.

Julija lani pa je izbruhnila še ena afera, povezana z AUKN oziroma Komarjevo. Odvetnika odvetniške pisarne Jadek&Pensa Simona Gabrijelčiča so namreč na AUKN označili za edinega, ki je lahko v roku treh dni pripravil dokumente, ki jih je agencija potrebovala. Številni so v izbiri omenjene odvetniške pisarne videli nepotizem in korupcijo, saj v njej delata sinova Komarjeve in njen nekdanji mož.

Ukinitev AUKN, ki ga bo zamenjal holding S padcem Pahorjeve vlade in oblikovanjem druge Janševe vlade so mnogi napovedovali dokončno slovo Komarjeve in tudi ukinitev agencije. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Janez Šušteršič, je tako pripravilo novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, s katerim se ukinja vse zdajšnje upravljalce državnega premoženja (Sod, Kad in DSU), naložbe države pa preneslo v upravljanje novoustanovljenega holdinga. Ta bo tudi nadomestil AUKN.

V zadnjem času je od članov uprave agencije v javnosti najbolj nastopal Golob, saj se ga je na televizijskih zaslonih videlo pogosteje kot njegovo nadrejeno Komarjevo, ko je podobno kot poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek s pismom javno svaril pred prodajo NLB belgijskemu KBC. Ocena tako Goloba kot Bratuškove je bila očitno zgrešena, saj se je izkazalo, da KBC noče in ne more kupiti NLB, kar je povzročilo presenetljivi premik v razmišljanju prav poslancev Pozitivne Slovenije. Zaradi dejstva, da KBC ni kupila deleža v NLB, kanijo zdaj vložiti interpelacijo zoper ministra Šušteršiča.

Komarjeva odstopi, vlada razreši Goloba in Grašiča Še pred svojo ukinitvijo se je AUKN pred dnevi znova zapletel v novo afero. Vlada naj bi namreč policiji prijavila člana uprave Goloba in Grašiča, ker naj bi v pismu poslancem DZ o morebitnih scenarijih pri dokapitalizaciji NLB objavila zaupne informacije iz vladnih gradiv. Šušteršič je sicer zatrdil, da vlada ni vložila te prijave, saj da bi za to morala sprejeti ustrezen sklep, da pa poteka preiskava suma. Grašič in Golob sta očitke zavrnila kot neutemeljene.

Slednjič je Komarjeva 5. julija poslala na vlado odstopno izjavo – uradno je odstopila iz osebnih razlogov. Vlada se je z njenim odstopom seznanila še isti dan in sprejela tudi predlog za razrešitev Goloba in Grašiča – ta sta razrešitev označila za politično motivirano.

Med razlogi za njuno razrešitev je poleg posredovanja zaupnih informacij vlada izpostavila tudi prekoračitev pooblastil pri upravljanju kapitalskih naložb, saj da sta na skupščinah družb (na primer na skupščini Telekoma) vladi oteževala uveljavljanje glasovalnih pravic.