Ali bi država lahko sprejela sistemsko rešitev za osmoljence s švicarskim frankom?

Odločitev švicarske centralne banke, da ne bo več branila valutnega razmerja 1,2 švicarskega franka za en evro, še vedno močno odmeva med Slovenci. Predvsem je razburila tiste, ki so pred leti posojilo za nakup nepremičnine najeli v švicarskih frankih in ga redno odplačevali, danes pa so zaradi okoli 20-odstotne rasti švicarske valute proti evru še vedno enako zadolženi. Njihove redne obveznosti iz naslova posojil se bodo zvišale, pričakovati je tudi nemalo težav pri odplačevanju.

ZPS vlado poziva k zaščiti potrošnikov Čeprav banke v Sloveniji takšnih posojil potrošnikom praviloma ne ponujajo več in se njihov delež v skupnem obsegu posojil potrošnikov postopoma zmanjšuje, v Zvezi potrošnikov Slovenije ministra za finance in za gospodarstvo pozivajo k hitri pripravi ukrepov, ki bodo zaščitili potrošnike pred trenutnimi tržnimi pretresi, pa tudi pred morebitnimi šoki v prihodnosti.

"Pri pripravi teh ukrepov je treba upoštevati, da so potrošniki takšna posojila večinoma najemali, ker so jim jih ob pomanjkljivem in zavajajočem informiranju aktivno tržile banke. Slovenski potrošniki, ki so najeli posojilo za financiranje strehe nad svojo glavo, ne smejo več ostati talci monetarne politike tretjih držav in drugih tržnih trendov," v pozivu poudarjajo v zvezi.

Vlada je danes sklenila, da sedaj ne bo sprejela nobenega ukrepa. "Imamo jasno sliko, da je Banka Slovenija ustrezno opozarjala, nimamo pa še jasne slike, kako so navodila upoštevale banke. Združenju bank Slovenije bomo priporočili, naj banke tem ljudem pomagajo najti rešitev," je dejal finančni minister Dušan Mramor.

Temeljev in pametnih razlogov za intervencijo države ni A prizadeti posojilojemalci so imeli možnost najetja posojila tudi v evrih. Ker so bili tedaj pogoji kreditiranja ugodnejši v švicarskih frankih, so se raje odločili za zadnjega.

"Ljudje so se verjetno brez treznega razmisleka, morda tudi brez posvetovanja pri ustreznih strokovnjakih, odločili in z banko sklenili zavezujočo pogodbo, ki se je očitno ne da spreminjati," pravi odvetnik Andrej Fatur, ki se ukvarja z gospodarskim pravom. Pri tem ne vidi niti temeljev niti pametnih razlogov za sistemsko intervencijo države, vsekakor pa je dolžnost države pregledati mogoče rešitve in jim pri tem pomagati.

"Ena izmed nalog države je zagotovo pomoč svojim državljanom. Če jim lahko v tem položaju olajša stisko, s tem ni nič narobe. A za sistemsko intervencijo države ni pravne podlage. Država namreč samo zaradi spremembe tečaja valute nima pravice posegati v razmerja, ki so vezana na že sklenjene posojilne pogodbe med zasebnimi subjekti. To bi bilo lahko celo ustavno sporno," opozarja Fatur.

Jasnih zagotovil pri spremenljivi obrestni meri nima nihče Konec koncev so se leta 2008 mesečni obroki precej zvišali tudi posojilojemalcem v evrih, ko je temeljna obrestna mera euribor narasla čez pet odstotkov.

"Da je euribor v zadnjih letih blizu ničle, je precej nenavadno oziroma je splet okoliščin, povezanih s krizo. V prihodnjih letih bo zagotovo pridobival na vrednosti, zato jasnih zagotovil, kaj se bo dogajalo s posojili v prihodnjih 20 letih, ne more imeti nihče," še sklene gospodarski pravnik iz ljubljanske odvetniške družbe Fatur. Obstaja sicer možnost najema posojila s fiksno obrestno mero, ki pa je praviloma precej dražja od tistih s spremenljivo.

Tudi Banka Slovenije ne vidi potrebe, da bi na podoben način kot Hrvaška ukrepala v zvezi s posojili v frankih. V Sloveniji se je sicer obseg posojil gospodinjstvom v švicarskih frankih v zadnjih letih zniževal. Konec lanskega novembra so imela slovenska gospodinjstva v švicarskih frankih za skoraj 794 milijonov evrov posojil, od tega je bilo za 743 milijonov evrov stanovanjskih posojil.