Skrivnost življenja bodo odkrili na Antarktiki

V britanskem projektu sodeluje osem univerz in dva okoljska centra. Njihov načrt je, da bi izvrtali skoraj tri kilometre globoko vrtino skozi led in iz globine vzeli vodo podzemskega jezera Ellsworth, ki leži pod ledenikom. Ellsworth je deset kilometrov dolgo in tri kilometre široko jezero, eno izmed štiristotih podledeniških jezer na Antarktiki. Voda v jezeru nastaja zaradi pritiska ledu na površju in toplote, ki izhaja iz Zemljine notranjosti.

Znanstveniki menijo, da bi v vodah izoliranega jezera lahko našli mikroorganizme, ki jih še ne poznamo. Upajo, da bi nam ti mikroorganizmi lahko podali več odgovorov o poreklu življenja na Zemlji, pa tudi o tem, kje so meje preživetja. S pridobljenimi podatki bi dobili tudi odgovore o možnosti življenja na drugih planetih, kjer je voda pod ledeno površino, recimo na Saturnu ali Jupitru. "S pomočjo dobljenih podatkov bi lahko ugotovili, kje je še mogoče življenje," je za CNN razložil David Pearce iz britanskega raziskovalnega centra na Antarktiki.

Znanstveniki ne vedo, kaj bodo odkrili. Upajo pa, da bodo našli bakterije, viruse ali vsaj enocelične organizme. Manj verjetno, a za znanstvenike bolj zanimivo bi bilo, če bi se izkazalo, da je jezero popolnoma brez življenja. S tem bi se pravilo, da kjer je voda, je življenje, izkazalo za napačno. "To bi bilo res vznemirljivo, saj bi s tem dobili dokaz o omejenosti življenja, kot ga poznamo na Zemlji," meni Pearce.

Dolgotrajen projekt in vesoljska tehnologija Projekt pravzaprav traja že 16 let. Začeli so ga na univerzi v Bristolu, kje je Martin Siegert začel raziskovati razmerje med vodo in oblikami življenja v najbolj ekstremnih okoljih. Jezero je odkril leta 2004 in ga poimenoval po ameriškem polarnem raziskovalcu Lincolnu Ellswothu. Vse od tedaj si je želel raziskati vode podzemnih jezer. "Izolirana jezera vode niso v stiku z atmosfero, so v popolni temi in v okolju visokega pritiska, so popolnoma odmaknjena od preostalega življenja na planetu, zato bi sedimenti iz jezer lahko dali tudi pomembne podatke o spreminjanju klime na Zemlji," meni Siegert.

Šele zdaj je na voljo tehnologija, s katero bi lahko prišli do podzemne vode. Podobna je vesoljski tehnologiji. Stroji morajo biti taki, da med vrtanjem ne bodo onesnažili podzemne vode. Vse aparature so zato sterilne, led nad jezerom pa bodo topili s svedrom s segreto vodo. S pomočjo tople vode in pritiska bi v treh dneh zvrtali luknjo, široko 360 milimetrov, ki pa bi se vsako uro zožila za šest milimetrov, saj bi zamrznila nazaj. Trikilometrska luknja, bi bila najdaljša odprtina, ki bi jo zvrtali s to tehnologijo. Raziskovalci predvidevajo, da bi ob končanju vrtanja luknje imeli na voljo 24 ur, da vzamejo vzorce, nato bi odprtina zamrznila.

Projekt naj bi začeli te dni. Najprej bi morali pri minus 35 stopinjah Celzija skoraj 70 ton opreme pritovoriti do mesta vrtanja, ki je od najbližje antarktične baze oddaljeno 250 kilometrov. Vsa oprema ima GPS-oddajnike, tako da bi jo lahko našli tudi, če bi jo med transportom ali čakanjem zakril sneg. Skupina raziskovalcev upa, da bi lahko začeli vrtati 14. decembra, vzorce pa bi na plano privlekli 18. decembra. A ker je Antartika nepredvidljiva, se tudi načrt lahko spremni. Toda Siegert je prepričan, da jim bo uspelo: "Tako dolgo smo se pripravljali na projekt, da ni dvoma o tem, ali nam bo uspelo ali ne."