Torek, 3. 5. 2016, 18.36
7 let, 7 mesecev
Muharjenje – dinamičen ples ribiča in ribe ter turistična priložnost Slovenije

Muharjenje od aprila do novembra na slovenske reke privabi na stotine ribičev, ki v tej vrsti ribolova vidijo način življenja, turističnim delavcem pa pomeni pomemben vir prihodkov. Muharjenju bo od petka do nedelje v Idriji namenjen tudi mednarodni festival.
Ribolov, gibalo slovenskega turizma
Ribolov predstavlja pomembno vejo slovenske turistične ponudbe, naše reke in pokrajina, ki jih obkroža, namreč ne privabljajo le domačinov, temveč še v veliko večji meri tujce. Ti seveda niso le ribiči, ampak predvsem turisti, ki v Sloveniji poleg dovolilnice za ribolov denar pustijo tudi gostincem. Lani je na primer med poletno sezono, ki v primeru muharjenja velja od aprila do novembra, Posočje iz naslova ribolova dobilo več kot dva milijona evrov prihodkov. Na nekoliko krajši Idrijci so v primerjavi s Posočjem prodali približno polovico toliko ribiških kart.
Slovenske reke po čistosti in lepi pokrajini, ki jih obdaja, slovijo tudi v tujini. (foto: Miha Lenič)
V visokih škornjih v globoko reko, kjer se začne dinamični lov
"Všeč mi je dinamičen način ribolova, ki ni tak, kot si ga večina predstavlja. Ne sedimo le na bregu in čakamo na prijem ribe. Pri muharjenju je treba ves čas sodelovati, popravljati muharsko vrvico, umetno muho, obenem pa biti zelo pazljiv, da te riba ne opazi, ko se premikaš iz ene lokacije na drugo, kar pa v bistvu počneš ves čas," na osnovno vprašanje, zakaj se v Sloveniji z muharjenjem ukvarja tudi vse več mladih, odgovarja 27-letni ribič Simon Urbas.
Mnogim ribičem predstavlja ribolov tudi način življenja, predvsem pa bližji stik z naravo in tudi skrb za okoljevarstvo. Kot pravi Urbas, bi še marsikatero reko spremenili v ogaben betonski jarek ali pa jo zajezili in ji vzeli njeno moč in lepoto, če se ne bi oglasili ribiči, kajakaši in podobni ljubitelji narave.
"Ne sedimo le na bregu in čakamo na prijem ribe. Pri muharjenju je treba ves čas sodelovati, popravljati muharsko vrvico, umetno muho, obenem pa biti zelo pazljiv, da te riba ne opazi," razlaga ribič Simon Urbas.
Idrija bo konec tedna muharjenju namenila festival
"Glavna prednost muharjenja v primerjavi z drugimi načini ribolova je, da stojiš v vodi. Ker loviš postrv, navadno stojiš tudi v zelo čistih rekah. Muharjenje omogoča zelo pristen stik z ribo. Ves čas se moraš premikati in se truditi za ulov. Pričakovanje ugriza, ko se riba zažene za muho, ki plava na površini, ustvarja napetost. Vidiš jo in opazuješ, nato ugrizne v tvojo vabo. Če znaš sam izdelovati vabe, je stik z ribo še toliko pristnejši," razlaga Miha Lenič, ki konec tedna v Idriji organizira tudi festival muharjenja.
Idrija Fly Fishing Festival za razliko od podobnih dogodkov v tujini od petka do sobote prinaša širšo vsebinsko zasnovo, saj so klasični sejemski del s predstavitvijo opreme dopolnili s projekcijami filmov svetovno priznanega filmskega festivala IF4 na tematiko muharjenja, otroškimi delavnicami, fotografskimi delavnicami, demonstracijami vezanja muh in tehnik muharjenja, predavanji na temo genetike postrvi, izpostavljene pa bodo okoljevarstvene teme. Ena izmed perečih tem je tudi polemika gradenj novih hidroelektrarn, ki je del širšega projekta za zaščito rek na Balkanu.
Marmornata postrv kot največja rečna postrv živi v takem številu le pri nas. Tudi soški lipan je verjetno ena največjih vrst lipana na svetu. Postrv in lipan pa sta tudi verjetno najbolj zanimivi muharski vrsti rib. (foto: Miha Lenič)
"Tuji ribiči, ki ne poznajo Soče, Idrijce ali Unice, so še začetniki …"
Slovenske reke so med tujimi ribiči zelo znane. Če kdo med njimi še ni slišal za reke, kot so Soča, Idrijca ali Unica, je v muharjenju prav gotovo šele začetnik. (foto: Urban Šlabnik)
Lenič pričakuje med obiskovalci tudi tuje goste, ki so slovenske reke obiskali že med prvomajskimi prazniki. Prav konec tedna, ki je pred nami, je po številu izdanih dovolilnic običajno najboljši v vsem letu. Kot pravi Lenič, so slovenske reke med tujimi ribiči zelo znane. Če kdo med njimi še ni slišal za reke, kot so Soča, Idrijca ali Unica, je v muharjenju prav gotovo šele začetnik.
Slovenske reke so med najboljšimi na svetu
"Kljub temu, da slabo ravnamo z njimi, imamo verjetno še vedno najboljše reke v Evropi oziroma kar na svetu. Marmornata postrv kot največja rečna postrv živi v takem številu le pri nas. Tudi soški lipan je verjetno ena največjih vrst lipana na svetu. Postrv in lipan pa sta tudi verjetno najbolj zanimivi muharski vrsti rib. V Evropi bi verjetno lahko primerjal le še reke v Bosni, ki pa v večini primerov niso tako bogate z ribami kot pri nas. Primerljive so še reke v Skandinaviji, a na severu so ribe v rekah precej manjše," pravi Urbas.
En od ključnih elementov uspešnega muharjenja je kajpak ustrezna vaba. (foto: Jure Logar)
Bi jedli umetno pico namesto prave? Tudi ribe razmišljajo podobno …
Logaški ribič je tudi eden najboljših izdelovalcev umetnih muh za muharjenje. Ta je bistvenega pomena, saj z neustrezno vabo ribe skoraj ni mogoče ujeti. Na vseh rekah je pomembno predvideti, s čim se riba takrat hrani. Nekje se te žuželke spreminjajo vsakodnevno, drugje zaradi manj pestrega ekosistema to poteka počasneje.
"Na Idrijci lahko en dan super loviš na eno muho, čez dan, dva pa na isto ne ujameš ničesar. Prav tako pa se hrana spreminja tudi med dnevom. Riba, ki se intenzivno hrani z eno vrsto žuželke, hitro opazi, če mimo priplava riba druge vrste ali velikosti. Sam večkrat pravim, da tudi človek loči pice različnih picerij, če pa bi mu ponudil umetno, bi jo najverjetneje zavrnil," pojasnjuje logaški ribič, ki ga kot gosta in predavatelja vabijo tudi na festivale muharjenja v tujino.
Kako izdelati dobro vabo?
Pri izdelavi umetnih muh je pomembno, da imitacija dovolj dobro posnema ribjo hrano in da ribo premami. Zadnje čase se muharjenje uporablja že praktično pri vseh vrstah rib, tako da je tudi nabor muh iz dneva v dan večji. V večini primerov sta najbolj pomembna barva in velikost, izredno pomembna pa je sama silhueta umetne muhe. Čas izdelave je lahko od nekaj minut do nekaj ur za umetne muhe, ki so namenjene za tekmovanja oziroma so pravzaprav že nekakšne makete žuželk.
Umetne muhe delimo v tri večje skupine:
- Za suhe muhe je značilno, da posnemajo odrasle primerke žuželk, po imenu že povejo, da morajo biti suhe oziroma se ne smejo zmočiti in potoniti, potem govorimo že o mokrih muhah.
- Nimfe ali ličinke predstavljajo podvodne žuželke, preden se te prelevijo v odrasle žuželke.
- Potezanke posnemajo večje organizme, ki so plen roparic: manjše ribe, pijavke, žabe, miši …
1