Petek, 14. 4. 2017, 4.02
7 let, 2 meseca
Vprašanje, ki bi ga morali na razgovoru za službo prepovedati
Zakaj se vam mora na razgovoru za delo ob vprašanju "koliko ste zaslužili v prešnji službi" vključiti alarm? In kaj na intervjuju odgovoriti na vprašanje, kakšno plačo si želite? Bi v službi radi povišico, pa ne veste, kako bi to povedali šefu? Poiskali smo odgovore na nekaj najbolj pogostih vprašanj, s katerimi se soočajo iskalci zaposlitve in zaposleni na delovnih mestih.
V podjetje, v katerem si želite delati, pridete na razgovor. Kadrovnik oziroma oseba, s katero opravljate intervju, vas vpraša, koliko ste zaslužili v prejšnji službi. Pri večini kandidatov to povzroči nelagodje, saj lahko vpliva na njihov zaslužek na novem delovnem mestu.
V New Yorku so to vprašanje prepovedali
Za 3,8 milijona Newyorčanov, ki so na trgu dela, je strahu konec. Tamkajšnji mestni svet je namreč sprejel zakon, ki na razgovorih v mestu prepoveduje to vprašanje. New York se je s tem pridružil še nekaterim drugim predelom ZDA, ki so podoben ukrep že sprejela, poroča Business Insider.
Zakaj bi bilo dobro to vprašanje prepovedati tudi pri nas
Kako pa bi se odzvali, če bi to vprašanje dobili na razgovoru v Sloveniji? Laura Smrekar, partnerica v kadrovski agenciji Competo, kot delodajalec in hkrati headhunter (lovec na kadre, op. p.) meni, da to vprašanje ni relevantno, zato predlaga, da ga podjetja izločijo iz nabora vprašanj.
Tisti delodajalec, ki v kandidatu prepozna močno dodano vrednost in ga želi privabiti v svoje vrste, vprašanja "koliko ste zaslužili v prejšnji službi" ne bo imel niti v mislih, je prepričana Laura Smrekar, partnerica v kadrovski agenciji Competo. "Zakaj? Gre za novo poglavje, nov izziv, nov odnos in iskanje skupnih sinergij. Predvsem pa imejmo v mislih, da danes večina podjetij bije bitko za top kadre na trgu. Izjemno težko privabljamo v svoje vrste dobre kadre. Ko pa nastopijo trenutki, da z njimi opravljamo pogovore, mora biti ključni cilj 'win-win' razmerje.
Nekdo, ki že razmišlja o tem, da bo pustil trenutno delo in delodajalca in nam zaupal svoje sposobnosti, znanja in izkušnje piše novo zgodbo. In če ga želimo imeti v svojih vrstah, najbrž v njem vidimo močno dodano vrednost. Plača, ki jo zdaj ima, torej absolutno sploh ni relevantna. Mi namreč želimo, da bo z nami soustvaril še bolje in še več. Po drugi strani pa vedno želimo dobiti 'najboljše' in tisti najboljši ne bodo delali za povprečno plačo," meni Smrekarjeva.
Kakšno plačo pričakujete na delovnem mestu?
Morda prejšnjega vprašanja na razgovoru ne boste dobili, vas pa bo novi delodajalec skoraj gotovo vprašal, kakšno plačo pričakujete na novem delovnem mestu.
Kot pravi Smrekarjeva, po izkušnjah sodeč to vprašanja predstavlja veliko zadrego predvsem mladim in iskalcem prvega formalnega kariernega izziva. "Izkušeni kandidati se dobro zavedajo svoje dodane vrednosti in bistveno lažje le to tudi argumentirajo. Hkrati so tudi bistveno bolj izkušeni v pogajanjih in samem odločnem nastopu," dodaja.
Kdaj je pravi trenutek, da nadrejenega vprašamo za povišico? Odgovor na to vprašanje boste našli na koncu članka.
Naša sogovornica pojasnjuje, da se naj bi vprašanje o pričakovani plači pojavilo v sklepni fazi procesa izbora, nikoli pa na samem začetku. "Da lahko izpostavimo določeno številko, nam mora potencialni bodoči delodajalec zelo jasno predstaviti vsebino in naravo dela. Le ko pridobimo te informacije in spoznamo vso kompleksnost dela, naše odgovornosti in pristojnosti, se lahko dotaknemo tudi finančnega vidika."
Idealno je, da delodajalec sam predstavi okvirno višino plačila za delovno mesto, ki ga predstavlja. Če temu ni tako, je ključno, da si znamo postaviti svojo ceno, glede na vse izkušnje, znanja in kompetence, ki nas zaznamujejo. Biti moramo samozavestni, odločni, hkrati pa realni in pošteni. Nasvet je vsekakor, da nimamo nerealnih pričakovanj. Največ lahko naredimo, če v prvih razgovorih zelo jasno predstavimo našo dodano vrednost – kaj bo podjetje z nami pridobilo. Na ta način bo delodajalec sam dobil občutek vaše vrednosti.
Smrekarjeva svetuje, da se je vredno pred razgovori na splošno pozanimati o plačah v podjetju, pridobiti informacije ali od kolegov ali s strani headhunterjev. To je toliko bolj pomembno takrat, ko gre morda za novo panogo ali področje dela.
Kaj imate raje: višjo plačo ali več dopusta?
"In plača nikoli ni ključni 'dejavnik' izbire. To je dejstvo. Med kariero iščemo dobre karierne izzive, zanimivo delo in delodajalce, ki nam bo omogočali, da rastemo in se razvijamo ter soustvarjamo njihovo zgodbo. Ko nanese pogovor o plači, nastopi trenutek, da se dotaknemo tudi vseh ostalih bonitet ter nematerialnih vidikov nagrajevanja. Morda smo v fazi življenja, ko cenimo teden dni več dopusta, večjo fleksibilnost dela, možnost udeležbe pri samem dobičku itd." dodaja sogovornica.
Morda smo v fazi življenja, ko cenimo teden dni več dopusta, večjo fleksibilnost dela, možnost udeležbe pri samem dobičku ...
Če pa v zdajšnji službi še vedno vidite nove izzive ter s sodelavci in nadrejenimi gojite odlične odnose, ne boste želeli oditi. Edina stvar, ki vas nekoliko bega, je plača. Kako naj svojega nadrenega vprašate za povišico? "Smiselno je počakati na tisti pravi trenutek," svetuje Smrekarjeva, ko lahko "naš korak izjemno dobro argumentiramo in podkrepimo z močnimi dejstvi".
Pravi trenutek za povišico
"Idealno torej takrat, ko končamo kakšen dober projekt, povečamo prodajo, optimiziramo določeno delo. Ko morda opravljamo daljše obdobje še kakšno drugo novo aktivnost, ko pridobimo novega za nas ključnega in pomembnega kupca, ko v podjetju slavimo male ali velike zmage, dobrih priložnosti je veliko …," svetuje. Kot dodaja, je sočasno to tudi priložnost, da izpostavimo, kaj vse še nameravamo in bomo storili in da nazorno opišemo kompleksnost izzivov, ki se jih bomo lotili in ki bodo podjetju prinesli veliko dodano vrednost.
Naša sogovornica priporoča, da moramo imeti močne argumente in jasno izpostaviti razloge, zakaj si zaslužimo višjo plačo. Naš cilj mora biti, da bo nadrejeni med pogajanji resnično razumel, da v bistvu ne zahtevamo nič takega, kar si dejansko ne zaslužimo. Ključen je samozavesten nastop, ki ne sme izpasti kot izraz naše "obupanosti" ali "prosjačenja", dodaja.
3