Zakaj kratek transport in kakovostna krma bistveno vplivata na kakovost mesa

Kaj se dogaja z živaljo med transportom ter kako transport vpliva na stres živali?

Vsaka sprememba znanega okolja predstavlja za žival stres. Kako velik bo ta stres pa je odvisno od številnih dejavnikov. Transport živali je praktično nujen sestavni del v celotni verigi prireje in predelave mesa. S kratko potjo je stres seveda manjši kot je tudi manjši vliv na samo kakovost mesa.

Foto: Marko Šinkovec, www.slovenia.info

Ali te dejavnike lahko prepozna tudi potrošnik?

Sproščanje hormonov med transportom povzroča porabo glikogena v mišicah, zaradi česar pH‑vrednost v mesu ostaja visoka, kar pa se nedvomno pozna na kakovosti mesa. Takšno meso lahko prepoznajo tudi potrošniki, saj je suho, čvrsto, temnejše barve z lepljivo površino in veliko slabšo obstojnostjo, pa tudi slabšimi senzoričnimi lastnostmi.

Kako kratke razdalje in kratek čas transporta vplivajo na kakovost mesa?

Skrajšanje dolžine transporta seveda pomeni, da so živali vsem tem negativnim dejavnikom izpostavljene krajši čas in je zato njihov učinek na živali manjši, s tem pa so tudi možnosti, da bo prišlo do nezaželenih poškodb in slabše kakovosti mesa, veliko manjše.

Katera krma in način krmljenja sta najprimernejša za vzrejo perutnine/goveda?

Kakovost krme ima velik vpliv predvsem pri govedu. Govedo je prežvekovalec in kot tak prilagojen na zauživanje velikih količin voluminozne krme, ko jo seveda tudi dobro izkorišča. Zato je seveda voluminozna krma v prehrani goveda nujna in tudi najbolj primerna.

Zakaj je slovenska krma boljša od uvožene, kakšne so njene prednosti za živali, ki so rejene v Sloveniji?

Slovenska krma se morda po vsebnosti hranilnih snovi ne razlikuje toliko od krme v naših sosednjih državah, je pa res, da je slovenska krma izjemno raznovrstna. Pri nas imamo namreč zelo veliko trajnih travnikov in pašnikov, na katerih imamo veliko raznolikost trav, metuljnic in zeli, kar vpliva na pestro sestavo krme. Te površine in krmo, ki jo na njih pridelamo, lahko učinkovito izkoriščamo samo z rejo prežvekovalcev.

Kako bi enostavno potrošniku razložili, kaj je voluminozna krma?

Voluminozna krma je krma, ki vsebuje velik volumen na račun večje vsebnosti vlaknine in stimulira pri prežvekovalcih delovanje predželodcev ter prežvekovanje. Lahko je sveža v obliki zelene krme (paša ali pokošena trava) ali pa konzervirana kot mrva, travna silaža, koruzna silaža, če omenim samo najpomembnejše.

Kakšna je slovenska zakonodaja glede rabe antibiotikov?

Raba antibiotikov v prehrani je prepovedana. Dovoljena je le za zdravljenje živali, a le pod strogim veterinarskim nadzorom.

Kako vzrejne prakse v Sloveniji vplivajo na dobro počutje živali?

Samo od živali, ki se dobro počutijo, lahko pričakujemo dobre proizvodne rezultate. Mislim, da se večina slovenskih rejcev tega zaveda in skuša v okviru možnosti zagotoviti najboljše pogoje svojim živalim. Prednost Slovenije je tudi v tem, da so naše kmetije manjše, to pa omogoča, da se rejci lahko bolje posvetijo skrbi za živali in z njimi vzpostavijo bolj oseben odnos.

Ali ima skrb za dobro počutje živali tudi vpliv na kakovost mesa?

Seveda, od živali, za katere je ustrezno poskrbljeno, imajo uravnotežen obrok v dobrih pogojih reje, lahko pričakujemo, da bodo bolj zdrave in možnost poškodb v času reje je manjša. Prav tako živali, ki jih redimo v ustreznih pogojih, lažje in bolje prenašajo stres v času transporta. To pa seveda pomeni, da je tudi možnost, da bo prišlo da kakršnih koli napak mesa, veliko manjša. Zato lahko pričakujemo tudi boljšo kakovost mesa.

Kako po vašem mnenju nakupne navade potrošnikov vplivajo na slovensko gospodarstvo in podeželje?

Mislim, da imajo vsi udeleženci v verigi prireje in predelave mesa koristi od večjega povpraševanja po mesu, prirejenem v Sloveniji. Prizadevati bi si morali za še večje povezovanje vseh vpletenih. Ne nazadnje pa reja prežvekovalcev na trajnih travnikih in pašnikih omogoča njihovo ohranitev in s tem tudi ohranjanje kulturne krajine, kot jo poznamo danes.

Naročnik oglasnega sporočila je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.