Zakaj bi Applu dovolili dostop do potrošnikov, če ne plačuje davkov

Medtem ko v Veliki Britaniji preiskujejo Google zaradi izogibanja plačevanja davkov, v tej isti državi sprejemajo vodilne ljudi tehnološkega giganta z istimi častmi kot člane kraljeve družine. David Cameron izvaja pritisk na davčne oaze, hkrati pa zagovarja nizke davke v Veliki Britaniji, saj mora država spodbujati investicije, nastanek novih delovnih mest in zmagati v globalni gospodarski dirki. Opozorila brez ukrepov Podobno stanje preveva ZDA, kjer senatorsko poročilo kritizira Apple, ki milijardne zaslužke speljuje v države, kjer mora za davke odšteti le dva odstotka, hkrati pa ti isti senatorji zahtevajo nižje davke za podjetja in želijo s tem izboljšati konkurenčnost države. Ameriška javnost si želi izbrisa davčnih lukenj v zakonih, te pa ostajajo enako globoke. Kontradiktornosti kažejo na to, da globalni kapital v podobi multinacionalk in bogatih posameznikov pridobiva velikansko pogajalsko moč proti posameznim državam. Namesto dviga standarda, povečanje donosov Multinacionalkam ni v interesu dvig življenjskega standarda posamezne države in dvig njihove konkurenčnosti. Njihov edini cilj je povečati donose investitorjev. "Nimamo obveznosti reševati ameriških težav," je lani dejal eden od vodilnih mož Appla: "Naša dolžnost je ustvariti najboljši izdelek." Temu bi lahko dodal tudi, da je Applova dolžnost ustvariti kar največ dobička. In dobiček bogatih teče po finančnih tokovih sveta in išče najvišje donose in najnižje davke.

Takšno enoumje podpirajo in raziskujejo tehnološki giganti, kot so Google, Apple, Amazon in preostali. Napredne aplikacije v kombinaciji z ogromnimi računskimi zmogljivostmi so na voljo prek spleta in uporabnikom omogočajo pretakanje sredstev okoli sveta s hitrostjo električnih impulzov.

Z denarjem se pretakajo tudi zaposlitve Ne samo, da se denar v trenutku pretoči tja, kjer doseže najvišje donose in je "žrtev" najnižjega davka, enako velja za zaposlitve, ki se selijo tja, kjer so plače najnižje in je izkoristek najvišji. Tehnologija tako države pahne v odvisnost od globalnega kapitala, saj vezivo investicij v tovarne in opremo zamenjajo intelektualni kapital, ki ne razvije korenin in ga nič ne zadržuje na enem mestu.

Tehnologija prav tako nadomešča delavce za tovarniškimi traki in na rutinskih delovnih mestih, kot so telefonski operaterji, bančni svetovalci, pa tudi vse tiste, ki jih lahko nadomesti programska oprema (borzni posredniki, računovodje, zavarovalni agenti). Ogroža tudi intelektualna in zahtevna delovna mesta profesorjev in zdravnikov. Le koliko časa bo še trajal razvoj diagnostičnih zdravstvenih programov in spletnih predavanj, ki so že v razvoju?

Globalna dirka proti breznu Vse to ustvarja pritisk na politike, ki si želijo pridobiti več investicij in več delovnih mest. Državljani niso naklonjeni davčnim utajam velikih korporacij, a hkrati politična vodstva multinacionalkam izdajajo le opozorila in jih vabijo na zaslišanja … Dejanskih ukrepov ni, saj so države vse preveč odvisne od omenjenih korporacij.

Države so v globalni dirki za investicijami in delovnimi mesti, a se dirka spreminja v brezglavo vožnjo proti breznu. Davčne stopnje za multinacionalke in najbogatejše se nižajo povsod, zakonske omejitve se ukinjajo in tega postopka ni ustavila niti svetovna kriza, državne spodbude za velika podjetja rastejo, hkrati pa dejanska povprečna plača pada.

V ZDA, Veliki Britaniji in drugih razvitih državah sveta se delež bruto domačega proizvoda, ki gre za izplačilo plač, vztrajno niža, medtem ko raste delež, ki je namenjen dobičkom. Skoraj vso ekonomsko rast v ZDA po veliki recesiji si je prilastil en odstotek najbogatejših, ki si lasti levji delež finančnih sredstev, 90 odstotkov ljudi pa je postalo revnejših.

Do moči s skupnimi pogoji za dostop do trga Trend pa ni povsem zakoličen, saj bi države nekaj pogajalske moči lahko pridobile s tem, da bi nehale tekmovati med seboj in skupaj postavile pogoje za dostop do svojih trgov. Svetovni kapital je namreč odvisen od potrošnikov in dostopa do velikih trgov, kot sta Evropska unija in ZDA. Zakaj bi imel, na primer Apple, dostop do potrošnikov ZDA, če ne plačuje davkov in tako ne plača poštenega deleža davkov, s katerimi bi financirali infrastrukturo in šolstvo, ki bi dvignila življenjski standard. Zakaj ne bi državljani kupovali od konkurenčnih podjetij?

Dirke med državami in združenji držav samo krepijo roke svetovnega kapitala in zmanjšujejo pogajalska izhodišča, ne ustvarjajo novih zaposlitev in investicij, ampak jih le selijo z ene lokacije na drugo in bi jih bilo treba prepovedati. Evropska unija ima nalogo pogajalca med svojimi državljani in korporacijami, ki bi morale skladno s svojimi zaslužki povečati vlaganja v raziskave in zaposlitve.

Je odpor resnično jalov? Ni dvoma, da bo vsaka poteza, ki bi okrepila moč držav proti multinacionalkam, naletela na silovit odpor lobistov, odvetnikov, nekaterih politikov, medijskih imperijev in povzpetnikov … Vendar to zastavljenega cilja ne naredi nič manj pomembnega, temveč le težje dosegljivega.