Z družbenimi omrežji je stališče uporabnikov veliko močnejše

Magister poslovnih ved in ekonomije, magistriral je na univerzah v Uppsali na Švedskem in Karlsruheju v Nemčiji, prihaja iz domačega Stockholma v Dubrovnik na konferenco New Europe Market kot eden od panelistov. Svojo prvo službo je pred dobrim poldrugim desetletjem začel v majhnem start-up podjetju s petimi zaposlenimi, po dveh letih njegovega dela pa je število sodelavcev preseglo 500. Že pred desetimi leti je uspešno razvijal ideje o videu na zahtevo, ko medijske hiše še niso čutile potrebe, da bi se prilagodile novim tehnološkim in uporabniškim trendom. Larsson je med drugim oblikoval tudi strategijo družbenih omrežij ob zagonu postaje HBO Nordic – ta je v slabih dveh mesecih po začetku oddajanja na svojih straneh na Facebooku zbrala več kot sto tisoč oboževalcev. Tradicionalni mediji na eni ter digitalni mediji in družbena omrežja na drugi strani – tekmeci ali ne? Odvisno, kako opredelimo medij in tekmece. A vendarle tekmujejo, saj vlogo tradicionalnih medijev, to je razširitev informacij, vedno bolj prevzamejo družbena omrežja. Že res, da ljudje zaupajo tradicionalnim medijem ter njihovim urednikom in strokovnjakom, a ni dvoma, da se vloga tradicionalnih medijev zmanjšuje. Ne gre spregledati, da je kot pri vsaki panogi, ki še razvija, še veliko priložnosti tako za tradicionalne medije kot tudi za družbena omrežja. Ali opažate razlike med panogami glede uporabe družbenih omrežij za oglaševanje? Številni ponudniki digitalnih vsebin in potrošniškega blaga so že močno prisotni na družbenih omrežjih, a mnogi drugi še niso izkoristili novih priložnosti. To velja tudi za veliko trgov B2B ali za iskanje kadrov, kjer je mogoče preprosto doseči zelo ozke ciljne skupine celo prek družbenih omrežij, ki niso poslovno usmerjena. Vse to za delček cene, ki so jo bili vajeni plačevati v tradicionalnem okolju. Kaj se lahko tradicionalni mediji naučijo od družbenih omrežij? Analitika jim omogoča zelo natančno spoznavanje vedenja in preferenc uporabnikov. Nemalo lastnikov blagovnih znamk je na zanje najslabši način spoznalo moč družbenega odziva uporabnikov, zato se nekateri pripravljajo na morebitne prihodnje neznane uporabniške "nevihte".

Kaj so se lahko uporabniki družbenih omrežij naučili z novimi načini interakcije s tradicionalnimi mediji? Uporabniki so se zelo hitro navadili na novo potrošniško moč, ki so jo dobili z družbenimi omrežji. Grožnja viralnih pritožb je zelo močen argument, ki ga imajo uporabniki na voljo ob neustrezni uporabniški podpori.

Kaj so bile največje ovire, na katere ste naleteli pri uvajanju strategije družbenih omrežij v tradicionalni TV-hiši? Zanesljivo največja težava za vsa podjetja, ki vstopajo v prostor družbenih medijev, je odprtost. Morajo biti pripravljena deliti veliko več informacij kot prej, obenem pa se zavedati, da so odgovorna za vsako izrečeno podrobnost. Ta preprosta teorija je v praksi zelo zahtevna, ker vpliva na vse dele poslovanja, od komercialne strategije do razvojnih procesov.

Kaj z družbenimi mediji pridobijo uporabniki, kaj pa tradicionalni mediji? Zelo na kratko: uporabniki pridobijo pogajalsko moč, mediji pa manjše trženjske stroške.

Kaj so največje prednosti družbenih omrežij za podjetja? Velike priložnosti v trženju, odnosih s strankami in tržnih raziskavah.

Tveganja? Predvsem za tiste, ki imajo veliko pritožb uporabnikov. Uporabnikovo stališče, tako dobro kot slabo, je z družbenimi mediji veliko močnejše.

Kako so se tradicionalni mediji spremenili zaradi družbenih omrežij? Medijski prostor se je korenito spremenil. Že jaz sem eden od mnogih, ki vse novice poiščejo na Twitterju. Danes je vsak lahko ali je že ustvarjalec vsebin.

Ali je ta odprtost družbenih medijev nekaj, zaradi česar bi lahko današnji tradicionalni mediji postali odvečni in posledično prenehali obstajati? Že leta 1994 je Bill Gates napovedal izginotje posrednikov – potrošniki bi kupovali kar neposredno pri proizvajalcih. Jaz ne verjamem v to. Prepričan sem, da na primer posredniki na Amazonu in majhni prodajalci na eBayu niso odveč, in verjamem, da je enako v medijski panogi. Novi medijski posredniki bodo zagotovo še bolj digitalni in še bolj prožni, a v prihodnost sistemov za ustvarjanje vsebin, ki bi temeljili izključno na algoritmih, preprosto ne verjamem.

Kakšna je medijska scena v državah jadranske regije v primerjavi z Zahodno Evropo? Prepotoval sem že in Slovenijo in Hrvaško, a je večina mojega profesionalnega delovanja vezana na skandinavske države. Veselim se, da bom ravno v Dubrovniku lahko izvedel več o tem, kar me sprašujete. Mislim, da je jadranska regija veliko bolj razvita, kot si mislijo mnogi na severu Evrope, in da se bom v Dubrovniku o tem lahko prepričal. Če bom lahko malo pomagal pri povezovanju poslovanja med regijami, bomo s tem lahko še zmanjšali te razlike.

Ali menite, da bomo v tem delu sveta še naprej predvsem kupovali medijske vsebine, ali bo morda vendarle tudi naš del sveta postal dejavnejši pri produkciji vsebin? Zanimiv trend je, da so ustvarjalci, kot je HBO, premaknili svoje preference z ameriških vsebin na vsebine, ki so bolj v evropskem slogu. Več velikih hiš zdaj ustvarja vsebine v Evropi tako za evropske kot tudi za ameriške gledalce. Ne vidim razloga, zakaj bi bila jadranska regija manj primerna za ustvarjanje vsebin kot države, ki so uspešne v filmski produkciji – na primer Danska.