Torek, 9. 6. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Časovna bomba na severu, ki jo je razgalila huda nesreča v Rusiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,84
8
Ena od akutnih posledic odtajanja permafrosta je erozija tal, zaradi česar so ogrožena številna manjša naselja na Aljaski, v Kanadi in v Sibiriji, ki stojijo v neposredni bližini rečnih bregov.
Na severu Sibirije se je nedavno zgodila okoljska katastrofa – v reko se je izlilo okrog 20 tisoč ton nafte. Ruske oblasti so za dogodek okrivile odtajanje permafrosta, stalno zmrznjenih tal, zaradi česar so se ugreznili temelji rezervoarja z gorivom, ki se je nato prevrnil. Nesreča je nov opomin na grožnjo, na katero znanstveniki opozarjajo že celo večnost: odtajanje permafrosta ni dobro za nikogar, v njem pa se skrivajo nevarnosti, ki lahko človeštvu močno otežijo življenje ali ga celo pogubijo.
Kaj je permafrost?
Izraz permafrost pomeni tla (zemljo), ki so zmrznjena skozi vse leto. Najdemo ga tam, kjer so povprečne letne temperature izrazito nizke.
Permafrost prekriva približno četrtino kopnega na severni polobli Zemlje, med območja, kjer ga je največ, pa spadajo severni del Severne Amerike (Kanada in zvezna država ZDA Aljaska), Grenlandija in ruska pokrajina Sibirija.
V permafrostu, ki je, odvisno od lokacije, lahko debel od nekaj metrov do več kilometrov, je po ocenah znanstvenikov ujetih 1.700 milijard ton ogljika v obliki organskih snovi, kot so ostanki pred tisoči let odmrlih in umrlih rastlin in živali.
Zakaj bi nas moralo izginjanje permafrosta skrbeti?
Znanstveniki že desetletja opažajo, da je stalnega permafrosta, torej takšnega, ki zaradi sezonskih dvigov temperatur ne pozna ciklov odtajanja in ponovnega zamrzovanja, vse manj. Obenem se zaradi dvigovanja povprečnih temperatur v arktičnih regijah povečuje obseg tiste vrste permafrosta, ki se odtali vsako leto.
Gre za večplastno težavo, ki ob akutnih težavah, kot je nedavno onesnaženje okolja z nafto v bližini mesta Norilsk zaradi zrahljanih tal, pred človeštvo postavlja tudi najmanj dve eksistencialni grožnji.
Gradnja na permafrostu oziroma na tleh, pod katerimi je permafrost, velja za zelo zahtevno. V zakup je namreč treba vzeti dejstvo, da lahko kakršen koli vir toplote povzroči odtajanje permafrosta, posledica tega pa je lahko pogrezanje, poškodovanje ali celo uničenje poslopja.
Prva je pospeševanje globalnega segrevanja. Zmrznjene organske snovi v permafrostu z odtajanjem tal začnejo razpadati in trohneti, pri čemer se v ozračje sprošča ogljik v obliki toplogrednih plinov ogljikovega dioksida in metana.
Pri tem se ustvarja tako imenovana povratna zanka: več ogljika in metana v Zemljinem ozračju pomeni močnejši učinek tople grede, kar pomeni hitrejše globalno segrevanje, kar pomeni še hitrejše odtajanje permafrosta in tako dalje.
Sibirija že dolgo ni imela tako toplega meseca, kot je bil letošnji maj. Temperature so se namreč dvignile tudi do deset stopinj Celzija nad tridesetletno povprečje.
Leta 2019 so na mednarodni skupščini IPCC za boj proti podnebnim spremembam opozorili, da bi se lahko do leta 2100 v najslabšem primeru, če človeštvo ne omeji izpustov toplogrednih plinov, odtajalo do 70 odstotkov vsega permafrosta blizu površja.
Tudi če nam do leta 2100 z ukrepi za boj proti globalnemu segrevanju uspe omejiti dvig povprečnih temperatur za 2 stopinji Celzija, pa je vseeno mogoče, da se bo odtajalo 25 odstotkov vsega permafrosta do globine treh ali štirih metrov, so opozorili.
1.700 milijard ton v permafrost ujetega ogljika predstavlja približno dvakratnik ogljika, ki ga je v ozračje našega planeta izpustilo človeštvo z vso svojo dejavnostjo (industrija, promet).
Naslednji neukrotljivi virus bo morda prišel iz nepričakovanega kraja
Drugo tveganje, ki ga prinaša odtajanje tal, so v permafrostu ujeti starodavni virusi in bakterije.
Znanstveniki so že pred več desetletji ugotovili, da je mogoče v posmrtnih ostankih ljudi, ki so živeli v kameni dobi in ki jih je pogoltnil permafrost, odkriti sledi genskega zapisa virusov, ki je povzročal bolezen črnih koz.
Ne le to, bakterije in virusi so lahko v permafrostu oziroma ledu zmrznjeni na tisoče let, pa bodo ob odtajanju oživeli oziroma bodo ohranili svojo virulentnost. To so znanstveniki med drugim dokazali na primerih 32 tisoč let starih bakterij in 30 tisoč let starega virusa, ki je po odtajanju takoj okužil amebe.
Z odtajanjem permafrosta se lahko starodavne bakterije in virusi znova pojavijo na površju in v najslabšem primeru prebijejo do Arktičnega oceana, od koder jih lahko migratorne vrste ptic in morskih živali raznesejo po svetu.
Čeprav ta virus in bakterije niso bili nevarni ljudem, pa se je leta 2016 zgodil incident, ki je potrdil skrbi znanstvenikov. V Sibiriji je takrat 12-letni deček naletel na več kot 75 let staro grobišče severnih jelenov, ki so umrli zaradi lokalne epidemije vraničnega prisada, se okužil in umrl.
To je scenarij, ki straši veliko znanstvenikov – da permafrost skriva nevarne izumrle bolezni ali pa smrtonosne bakterije in viruse, ki jih sploh še ne poznamo.
Preberite tudi:
8