Nedelja, 30. 11. 2014, 21.28
9 let, 1 mesec
Ocenili smo: Huawei Ascend P7
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Huawei Ascend P7 že ob prvem pogledu potrdi stereotip, da kitajski proizvajalci tehnologije neumorno kopirajo Zahod. Če prezremo nekaj malenkostnih razlik, je pametni telefon namreč videti kot odlična kopija Applovega lanskega paradnega konja iPhone 5S. To je dobro, saj je nekdaj prvi jabolčnik ob izidu veljal za enega najlepših telefonov na trgu.
Enako lahko rečemo za enega najzmogljivejših Huaweijev, ki je super tanek (samo 6,5 milimetra) in res pravi lepotec. Zmotila nas je le gladka sijoča prevleka, zaradi katere se uporabniku zdi, da mu bo telefon vsak čas zdrsnil iz roke.
P7 v nasprotju z Applovo petico sicer nima osrednjega fizičnega gumba za dostopanje do domačega zaslona, ima pa zato po robovih kar priročno razporejene preostale. Čeprav v višino meri skoraj 15 centimetrov, jih lahko povprečen uporabnik doseže brez pomoči druge roke, saj jih je Huawei zvito postavil nekako na sredino stranic.
Ločljivost zaslona je klasični Full HD oziroma 1920 x 1080 slikovnih pik. Morda bo kdo zavihal nos, saj so na trg letos že prišli telefoni, ki ponujajo večjo gostoto pik na palec, a ne pozabite – Ascend P7 v prodaji brez vezave pri operaterju stane 400 evrov. To ga uvršča v srednji cenovni razred, medtem ko lahko zaslon brez slabe vesti postavimo v najvišjega kakovostnega.
Tega sicer ne moremo reči za strojno opremo. Sredica pametnega telefona Ascend P7 je sestavljena iz štirijedrnega procesorja, ki brni pri frekvenci 1,8 gigaherca, dveh gigabajtov delovnega pomnilnika in operacijskega sistema Android 4.4 KitKat. Čeprav je procesor prav spodoben, mu ob primerjavi s pošastmi, ki naprej vlečejo najboljše telefone z Androidom, sapa poide kar hitro. Konkretno počasnejši je tudi od nekaterih cenejših telefonov, kot sta Nexus 5 in OnePlus One.
Zatikanje, ki sicer ne tvori glavnine uporabniške izkušnje Ascenda P7, a ga je ravno toliko, da ga moramo omeniti, sicer kar dobro prenaša baterija telefona. 2500-miliampersko skladišče elektronov je namreč dovolj zmogljivo, da lahko napravo uporabljamo (Wi-Fi, internet, YouTube, svetlost zaslona na 40 odstotkih) ves dan, pa se pokazatelj stanja napolnjenosti še zdaleč ne bo obarval rdeče. V povprečju smo P7 polnili vsakih 36 ur.
Ponoči in v notranjosti prostorov ob umetni luči Ascendova kamera ne blesti, saj se hitro začne pojavljati zrnatost, ki je še toliko bolj izrazita, ko zvišamo vrednost ISO. Prav tako nas ni navdušil način HDR, omejene so tudi možnosti ostrenja. Uporabnikom, ki želijo dobre fotografije za objavo na Facebooku, svetujemo, naj se držijo samodejnega načina.
Področje, kjer Ascend P7 zares blesti, je zajem slik z uporabo sprednje kamere. Ta je namreč zelo odzivna, fotografije pa nekonvencionalno podrobne, saj ima kamera na pročelju telefona senzor s kar petimi milijoni slikovnih pik. Na tem področju lahko P7 konkurira le HTC One M8.
Kaj pa video? Največ, kar zmore P7, je zajem posnetkov v ločljivosti 1080p pri hitrosti 30 slik na sekundo. Optične stabilizacije slike ni, zato je lahko video, če ne uporabite stojala (le kateri uporabnik pametnih telefonov ga?), tresoč in razmazan. Kakovost zvoka nas prav tako ni prepričala – v najboljšem primeru je povprečen. Nikar ne pričakujte, da boste z Ascendom P7 posneli nominiranca za oskarja.
