Japonska zakonodaja tradicionalno ostro obračunava z nezakonitimi prenosi datotek z interneta. Nov protipiratski zakon je postavil nov, še višji mejnik tudi za odjemalce.
S prvim dnem oktobra je na Japonskem začel veljati nov zakon s področja (nezakonitega) prenosa datotek, ki je zelo oster celo za japonske razmere. V nasprotju z drugimi državami, kjer kazensko preganjajo posredovanje avtorsko zaščitenih datotek, japonska zakonodaja predvideva kazen že za vsak nedovoljen prenos. Kršilcem, ki prevzemajo datoteke, zdaj grozi celo do dve leti zapora.
Založbe menijo, da jih nepooblaščeni prenosi ropajo
Med najglasnejšimi zagovorniki tega (neusmiljenega) zakona so japonski glasbeni založniki, ki poglavitnega krivca za svoje slabše rezultate vidijo predvsem v spletnih prenosih. Po njihovih ocenah je obseg nepooblaščenega prenosa glasbe na Japonskem desetkrat večji od zakonite prodaje v spletnih glasbenih trgovinah, obseg zakonite prodaje na Japonskem pa je v prvem letošnjem polletju za šestino manjši kot v enakem lanskem obdobju. Že junija jim je tako z močnim lobiranjem uspelo doseči spremembe v zakonu o avtorskih pravicah, ki nepooblaščene prenose glasbe obravnavajo kot kriminalno dejanje in ne zgolj kot prekršek. Takrat so se spravili predvsem na tiste, ki nepooblaščene datoteke objavljajo na spletu.
Ponudniku do deset, odjemalcu do dve leti zapora
Te spremembe so za tiste, ki na Japonskem glasbo nepooblaščeno ponujajo za spletni prenos, predvidele kazni do deset let zapora in še deset milijonov jenov (okoli sto tisoč evrov) kazni. Oktobrska novost je, da se za zapahi zdaj lahko znajdejo tudi odjemalci – in to celo za dve leti, doleti pa jih lahko še kazen dveh milijonov jenov (okoli 20 tisoč evrov).
Dokazno breme
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da izrekanje novih kazni ne bo ravno preprosto. Medtem ko je ponujanje datotek za nepooblaščene prenose razmeroma preprosto dokazati, je veliko težje dokazati, da je nekdo nepooblaščeno prevzel kakšno datoteko, in definirati, kaj nepooblaščeni prenos datoteke pravzaprav sploh je. Ali to pomeni že ogled nepooblaščenih videodatotek na straneh, kot je YouTube, se sprašujejo nekateri. In kako vsakokrat zanesljivo vedeti, ali je objava neke datoteke na spletu zakonita ali ne.
Založbe bi več internetnega nadzora
Japonski založniki menijo, da celo veljavna ostra zakonodaja ni dovolj ostra do kršilcev. Že pred meseci so napovedali, da so razvili sistem, ki samodejno ugotavlja nepooblaščene datoteke, še preden se te pojavijo na kakem strežniku, od koder bi jih lahko nepooblaščeno prenašali.
Toda delovanje tega sistema se zanaša na vohunjenje internetnih povezav pri uporabnikih in analizo podatkovnega prometa, kar odpira številne druge pomisleke, predvsem o varovanju zasebnosti. Sporno je tudi to, da bi izvajanje takega nadzora zahtevalo določene sporne posege pri ponudnikih interneta (sliši se znano?). Kakorkoli, vojna se zagotovo še nadaljuje.
1
