Čarobne domenske končnice

Gneča Na spletu je gneča, saj ga sestavlja več kot milijarda spletnih strani. Hkrati se rast še ni ustavila in deluje, kot da sledi Moorovemu zakonu, saj se število strani podvoji vsakih od 18 do 24 mesecev. Tako lahko do leta 2015 pričakujemo dve milijardi spletišč. Za podjetja je tako vse pomembneje, da njihovi naslovi v digitalnem svetu izstopajo. Morajo biti posebni, dovolj kratki, da si jih ljudje lahko zapomnijo, in se hitro uveljaviti. Vse te pogoje je mogoče doseči s smiselno in domiselno uporabo domenskih končnic posameznih držav.

Neenakost Vse države niso v enakem položaju, ko gre za to, da bi svojo domensko končnico kar se da donosno tržile. Veliko je odvisno od jezika, ki ga podjetje uporablja za ta del marketinških aktivnosti. V angleščini je tako črnogorska domena zelo iskana, saj je .me pogost osebni zaimek. Ni naključje, da so po tej domeni segla podjetja, kot so Facebook, Visa in Time. Podobno uporabne za angleško uporabo so tudi domene sosednje Italije (.it kot zaimek), Islandije (.is kot glagol) ali polinezijske Tonge (.to).

Bizarne domene Med domenskimi končnicami so tudi nekatere bizarne, a vse niso več v uporabi. Tako je domena s končnico .ss pripadala Južnemu Sudanu in bila leta 2013 ukinjena. Prav tako enakočrkovna domena .dd je bila namenjena Vzhodni Nemčiji, a je zaradi združitve niso nikoli dejansko uporabljali.

Slovenija v prednosti Posebej ustvarjalni smo lahko Slovenci, saj naš – sicer poseben – jezik ponuja domiselno, duhovito in ustvarjalno uporabo več domen, ki v mednarodnem kontekstu niso nič posebnega. Praktično nič posebnega ni več švedska domena .se, ki smo jo uporabili že v vseh mogočih kontekstih (npr. zabavaj.se, poglej.se …). Precej redkeje lahko zasledimo uporabo bolivijske ali jordanske domene, ki obe ponujata precej možnosti za ustvarjalnost. Spletna stran, namenjena napovedovanju prihodnosti, bi lahko bila poimenovana kaj.bo, medtem ko bi se spletišče z malce bolj žgečkljivo vsebino lahko imenovalo klikni.jo.

Ustvarjalnost velja Med domenami so tudi tiste, ki bi bile sicer primerne za našo jezikovno rabo, a pripadajo državam, za katere skoraj gotovo še nismo slišali. Primer je mala državica Jersey, malo britansko ozemlje ob obali Normandije. Njihova domenska končnica je eden najpogosteje uporabljenih glagolov – .je. Že skromen razmislek ponudi več duhovitih primerov uporabe. Enačaj V neenakomerni razporeditvi domenskih končnic glede na njihovo širšo uporabnost (in s tem tržno vrednost) se morda kaže neka perverzna oblika enakosti, saj majhne nepomembne državice s simpatičnimi domenskimi končnicami pri upravljanju samega spleta nimajo praktično nikakršne vloge.