Ezio Auditore Firenški v svoji poslednji pustolovščini obišče bosporsko ožino, Hagiji Sofiji z bombami naredi zadnja vrata in v kebab zmelje sultanove služabnike.
Revelations nadaljuje z razpredanjem pripovedi, ki sta jo načela AC2 in Brotherhood. Dogajanje se je iz srednjeveške Italije preselilo v Konstantinopel na začetku 16. stoletja, ponovno pa večidel spremljamo oziroma neposredno vodimo Ezia Auditoreja, pripadnika društva morilcev, ki tokrat med bazarji, mošejami in senenimi kopicami išče ključe, ki odpirajo vrata v Altaïrjevo knjižnico (ta se nahaja za zidovi utrdbe Masyaf, kjer domuje klan morilcev). Obenem se otepa škodoželjnih templjarjev in lokalnih političnih spletk ter se bori za naklonjenost Sofije, privlačne italijanske popotnice.
Mizo za tri!
Pri odkrivanju resnice o sporu med morilci in templjarji, okrog katerega se vrti dogajanje, si Ezio pomaga s spomini svojega prednika Altaïrja, v čigar okovanih škornjih odigramo nekaj sekvenc (spomnimo, Altaïr je bil osrednja figura prvega dela serije AC, v katerem smo postopali po Jeruzalemu in Damasku v času prvih križarskih pohodov).
Toda! Oba sta le spomin njunega daljnega potomca, mladeniča Desmonda Milesa, ki v letu 2012 s pomočjo superračunalnika Animusa brska po preteklosti svojih prednikov in se nehote ujame v njegovo drobovje, edino rešitev zanj pa predstavlja izčrpanje vseh podatkov o dogodivščinah Ezia in Altaïrja. S tem so razvijalci igre tudi posredno napovedali konec prve zgodbene niti in pripravo na AC3.
Ezio ninja
Bodi dovolj o zgodbi, skočimo nazaj v otomansko prestolnico. Kot v prejšnjih delih je utrip mesta zelo življenjski, "pofočkamo" se lahko ob številnih zgodovinsko pomembnih stavbah, razlogov za plezanje po minaretih in mošejah pa imamo zaradi obilice stranskih misij, ki nam nalagajo "tiholazniške" uboje in zasledovanja, več kot dovolj. Zavoljo nove inventarne pridobitve, rezila s kljuko, dobita pretepanje in gonja po strehah novo dimenzijo, saj lahko spotikamo stražarje in templjarski zalegi iztikamo oči, med zgradbami pa se dričamo po vrveh za sušenje perila. Boj je sicer še vedno prelahek, saj se Ezia nasprotniki ne lotijo družno, temveč eden po eden, kar prekaljenemu morilcu z reziloma, skritima v rokavih, ne dela preglavic. Želeli bi si tudi kompleksnejšega nadzornega sistema, saj Ezio zleze kamorkoli le s tiščanjem smeri in občasnim pritiskom akcijske tipke.
Ezio MacGyver
Novost v seriji so bombe, ki jih Ezio s kombiniranjem najdenih sestavin napravi sam in bodo marsikomu predstavljale nepogrešljiv del orožarne, saj nekaterih sovragov iz skrivališč ni mogoče izbezati drugače. Možnih kombinacij za sestavo eksplozivnih teles je več kot 150, segajo pa od preprostih dimnih bomb do smrdljivcev, šrapnelov in mehanizmov, ki ob sprožitvi izpustijo strupene pline. Igra z novostjo sicer pretirava – domala v vsaki skrinji v mestu je mogoče najti sestavine za izdelavo eksploziva. Saj nismo v Bagdadu!
Ezio Napoleon
Bolj kot kdajkoli prej je v Revelations viden poudarek na pripadnosti morilcem. Ezio lahko tako v nevarnosti prikliče stanovske kolege, ki so z napredovanjem čedalje bolj izurjeni, jih pošilja na morilske in diplomatske odprave po vsem Sredozemlju in na tak način omaja templjarsko prisotnost v drugih velemestih, hkrati pa sebi prisluži nekaj cekina. V samem Konstantinoplu poteka tudi boj za okrožja, ki jih nadzorujejo poveljniki templjarjev – zavzemanje in branjenje njihovih postojank poteka v obliki mini igre, ki je še najbolj podobna razpostavljanju obrambnih stolpičev v tisočerih izvedenkah Tower Defensa (le da so tu stolpiči morilci, ki jim naloge daje Ezio). Ta del igre ni pretirano nagrajujoč, saj se zdi, da so razvijalci v pehanju za čim bolj raznolikim igranjem pozabili postaviti kakovost pred količino.
Vsi smo Ezio
Po Brotherhoodu je spet prisotno skupinsko igranje, ki pa večjih novosti ne prinaša. Poleg klasičnih deathmatcha in AC-izvedenke načina capture the flag je najbolj zabaven modus Wanted, v katerem boste med soigralci dobili tarčo, hkrati pa boste sami na seznamu za odstrel drugega igralca. Na strežnikih se igralcev sicer ne tare, a ne na rovaš (ne)privlačnosti igranja v več, temveč zaradi skoraj vzporednega izida večigralskih šampionov BF3 in MW3.
Arrivederci, Ezio!
Revelations je zgodbeno zagotovo najboljši del v seriji Assassin's Creed, igralna mehanika pa je, če odštejemo nekaj manjših novosti, potrebna prevetritve, saj igralcu nudi premalo izziva. Ezieva in Altaïrjeva saga se je bržkone končala, na plano pa so iz Ubijevih prostorov že privrele govorice, da naj bi se serija bodisi selila v Egipt bodisi spremljala Desmonda v sedanjosti. Novi Splinter Cell? Mi se strinjamo.
Razvijalec: Ubisoft Montreal
Založnik: Ubisoft
Igrala: PC, Playstation 3, XBOX 360
Splošna ocena: 80
Lestvica ocen
1–10: Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama.
11–20: Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo.
21–30: Igram, ker sem mazohist.
31–40: Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo.
41–50: Igre bi se lotil samo v službenem času.
51–60: Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani.
61–70: Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival.
71–80: Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko.
81–90: Odlična igra z elementi klasike.
91–100: Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.