Skoraj vsi zaposleni pri tujih Applovih podizvajalcih delajo v okviru veljavnih zakonskih predpisov, vztrajajo pri Applu. A so predpisi na Kitajskem precej drugačni kot pri nas.
Applova sicer pomirjujoča trditev potrebuje podnapise za celovito razumevanje: na Kitajskem je zakonska meja postavljena na 60 ur tedensko in v tem okviru je po Applovih navedbah 97 odstotkov zaposlenih v podjetjih, ki delajo Applove izdelke ali komponente zanje.
Ni jih malo, ki vendarle garajo
To pa vendarle pomeni, da preostali trije odstotki od 800 tisoč zaposlenih, ki jih tako spremljajo, to je 24 tisoč duš, še vedno dela več kot 60 ur tedensko. Večinoma se to nanaša na kitajske delavce, podobne razmere pa so tudi v drugih državah, ki jih zdaj spremljajo pri Applu – med drugimi Indonezija, Malezija in Singapur.
Bilo je še bistveno hujše
Na začetku leta so bila tovrstna odstopanja, nadaljujejo pri Applu, pogostejša. Takrat so spremljali okoli 500 tisoč delavcev v podizvajalskih podjetjih in ugotovili, da je tam kar 15 odstotkov zaposlenih delalo več kot dopustnih 60 ur tedensko. Apple to izboljšanje pripisuje izboljšanemu nadzoru in tesnejšemu sodelovanju z ustanovami za varovanje pravic delavcev.
Te številke pa ne razkrijejo, da delavci na Kitajskem dobijo za svoje delo mesečno plačilo, ki ne zadošča niti za polovico kupnine novega Applovega telefona, ki ga sestavljajo. Med njimi so tudi mladoletniki, ker zakonodaja v azijskih državah marsikje dopušča zaposlovanje tudi tistih, ki so dopolnili 16 let. Apple zagotavlja, da za najmlajše podizvajalce še posebej skrbijo, a bi bilo zanimivo slišati, kaj o tem mislijo "varovanci" sami.
Jabolko ne pade daleč od drugih dreves
A maslo na glavi imajo tudi mnoge druge tehnološke multinacionalke, ki na račun cenejšega dela na Kitajskem in še v nekaterih delih sveta krotijo cene ter krepijo svoje marže. Tako so, na primer, naročniki, za katere delajo v kitajskih obratih tajvanskega podjetja Foxconn, kjer je nedavno prišlo do nemirov med zaposlenimi, poleg Appla med drugimi tudi ameriški Amazon, Cisco, Dell, Hewlett-Packard, Intel, Microsoft in Motorola, japonski Nintendo, Nokia in Sony ter tajvanski Acer.
Nihče si ne želi dražjega izdelka
Vprašanje je seveda tudi, kdo izmed uporabnikov bil bi pripravljen odšteti več za nov telefon, televizor ali karkoli drugega zato, da bi bili azijski (ali kakšni nam zemljepisno veliko bližje) delavci plačani bolj pošteno – a to je že povsem druga tema. Tema, ki bi jo najbrž med zadnjimi načeli prav tisti, ki na račun podplačanih delavcev štejejo mastne zaslužke.
4
