Tožilski kolegi zoper Štiblarjevo

Po naših informacijah naj bi v sredo disciplinska komisija zaslišala vodjo celjskih tožilcev Ivana Žaberla, ki je hkrati tudi nadrejen Aleksandri Štiblar, pa tudi nekdanjo vodjo slovenjgraških tožilcev Jelko Štumberger Mlakar, ki je že v pokoju. V Slovenj Gradcu je namreč pred premestitvijo v Celje delala Štiblarjeva. Prav tako naj bi kot priči nastopila upokojena tožilka Silva Cepec in tožilec Ivo Šume, oba s slovengraškega tožilstva. Naj spomnimo, da se je Štiblarjeva znašla v disciplinskem postopku, ker je javno spregovorila o domnevnih napakah, ki na bi bile bile storjene med preiskavo v zadevi koroške deklice, s čimer naj bi okrnila ugled tožilstva. Kot je Štiblarjeva že nekajkrat povedala za Planet Siol.net, pričakuje svojo razrešitev. Pobudo za začetek disciplinskega postopka naj bi po naših informacijah podal vodja celjskih tožilcev Žaberl.

Sum spolne zlorabe ni bil raziskan Več kot leto dni so v Svetovalnici Akcija! opozarjali, da sum kaznivega dejanja spolne zlorabe v primeru koroške deklice ni bil raziskan. V zadevi koroške deklice sta potekala dva postopka, enega je vodila tožilka Silva Cepec, in sicer civilni postopek o dodelitvi otroka in kazenski postopek zoper dekličino mamo zaradi suma zanemarjanja otroka, drugega, torej o domnevni spolni zlorabi, pa je v reševanje dobil tožilec Ivo Šume.

Spolne zlorabe ni, gre za spor med starši Tožilka Silva Cepec je kazensko ovadbo zavrgla in jo aprila 2010 arhivirala, odločitev pa je sprejela, ne da bi postavila sodnega izvedenca, ki je edini, ki bi lahko o tako občutljivi temi odločil. Po naših podatkih naj bi Silva Cepec v svojem poročilu zapisala, da ne obstaja sum spolne zlorabe, češ da gre za spor med starši o tem, kje naj bi deklica živela, ter da želi zato oče mamo in njeno družino prikazati kot neprimerni.

Namesto kriminalista otroka zasliševala mati, takrat osumljenka Naj mimogrede spomnimo še na vlogo kriminalista Jožeta Bračka, ki bi moral zaslišati deklico, a ker ta ni hotela govoriti, jo je o sumu spolne zlorabe zasliševala kar mati, ki je bila takrat tudi osumljenka. Nadzor generalne policijske uprave v tem primeru je namreč ugotovil, da je bilo to strokovno povsem zgrešeno. Razgovor z otrokom bi namreč moral potekati brez navzočnosti staršev in v navzočnosti delavke centra za socialno delo, zaradi občutljivosti zadeve pa bi bilo dobro, če bi razgovoru prisostvovala izkušena inšpektorica. Nadzor je pokazal tudi, da kriminalist ni opravil razgovora ne z osumljencem ne z drugimi osebami, ki bi karkoli vedele o primeru.

Tožilec kriminalista ni usmerjal Kriminalista, ki očitno ni dobro opravil svojega dela, bi moral usmerjati tožilec Šume, pa tega ni storil. Mimogrede, o njem so se mediji razpisali, da naj bi od kolegice zahteval oralni seks. Naj spomnimo, da je Štiblarjeva za medije povedala tudi, da ji je bilo nelogično, da so ji dodelili primer, saj je odhajala na drugo tožilstvo in bila v Slovenj Gradcu prisotna le tri dni na teden. Da je Šume izdal sklep o zavrženju kazenske ovadbe na podlagi nepopolnega izvedenskega mnenja, sta opozarjala tudi Matic Munc in Natalija Markač. Izvedenki sta namreč povedali, da z deklico nista opravili razgovora, da podajata mnenje le na osnovi podatkov iz spisa in pregleda posnetkov ter da je zato ocena značilnosti deklice le posredna. Opozorili sta, da bi bilo treba opraviti psihološki in psihiatrični pregled deklice, a se to ni zgodilo.

Štiblarjeva pri svojih izjavah vztraja Kot je na prejšnjem naroku disciplinskega postopka za medije povedala Štiblarjeva, vztraja pri svojih navedbah, da postopek ugotavljanja suma spolne zlorabe ni bil izpeljan tako, kot bi moral biti. Dekličine pravice in koristi otroka kot žrtve niso bile zavarovane, saj tožilci preprosto naj ne bi opravili svoje domače naloge. O vsem tem je bila obveščena tudi takratna vodja tožilstva Jelka Štumberger Mlakar.

Najmanj nenavadno v tej zadevi pa je, da se tožilci bolj ukvarjajo z ravnanjem kolegice, ki je opozorila na domnevne napake pri preiskavi suma spolne zlorabe, kot da bi se posvetili preiskavi svojih lastnih napak. In da, malo verjetno je, da bo disciplinska komisija ugotovila, da je bil njen namen edini pravilen – zaščita takrat komaj štiriletne deklice. Če bi bil sum spolne zlorabe preiskan, se morda ne bi bilo treba spraševati o usodi majhne deklice.