Sodnik Škobrne ne razume obtožnice

Obtožnica, ki jo je danes prebrala državna tožilka Blanka Žgajnar, nekdanjemu vodji laške komunale Marjanu Salobirju, celjskemu podjetniku Esadu Ramiću in suspendiranemu celjskemu sodniku Milku Škobrnetu očita nadaljevano kaznivo dejanje prejemanja podkupnine v zameno za odpravo pripora in mednarodne tiralice Esadu Čehajiću. Že uvodoma se je zapletlo, ko je sodnica kljub poslanemu opravičilu glede izostanka Ramića na današnji obravnavi povedala, da je ob preverjanju pri osebnem zdravniku ugotovila, da si je Ramić zlomil roko. To po njenem mnenju ni razlog za izostanek, zato ga je označila za neopravičenega in sprejela sklep, da se sojenje opravi v njegovi nenavzočnosti. Sojenje v nenavzočnosti Ramića Vseh šest zagovornikov (vsak od obdolžencev ima po dva) je temu sklepu nasprotovalo, češ da ona ni tista, ki bi lahko o odločala o tem, ali lahko obdolženi prisostvuje sojenju, medtem ko se je tožilka s sklepom strinjala. "S sklepom bistveno kršite zakon, saj za sojenje v nenavzočnosti ni pogojev. Dejstvo je, da se Ramić v preiskavi ni zagovarjal, prav tako mu ni bila dana možnost za zagovor. Šele po njegovem zagovoru bi mu lahko sodili v nenavzočnosti," je ugovarjal tudi Milko Škobrne. Obdolžena obtožnice ne razumeta Sodnica je ostala neomajna in pozvala tožilko, naj predstavi obtožnico. Ta vsem trem očita, da so od Čehajića v obdobju od februarja do junija 2009 prejeli najprej devet tisoč, nato pa še 18 tisoč evrov, čeprav naj bi zahtevali najprej 50 tisoč, nato pa naj bi se dogovorili za 40 tisoč evrov. Po prebrani obtožnici je Škobrne danes spet poudaril, da je ne razume in da temelji na "izmišljenih dokazih in kavarniških govoricah". "Iz vlog, ki jih je pošiljal na sodišče, nedvomno izhaja, da jo še kako razume. Drugo vprašanje pa je, ali se z njo strinja," je tožilka zavrnila sodnico, ki jo je pozvala, naj obtožbo predstavi še enkrat, da bo obdolženima razumljiva. Škobrne je nato dejal, da obtožba ne vsebuje znakov kaznivega dejanja. "Sestajanje z osebo, zoper katero je odrejen pripor, ni uradno dejanje, pogovor o vsebini kazenske zadeve tudi ni uradno dejanje." Tiralica je bila takrat že preklicana "V spis smo vložili dokaz, ki ga do zdaj še nihče ni pogledal. Iz njega izhaja, da tiralice za Čehajića v tistem obdobju sploh ni bilo, saj je bila takrat že preklicana. Tiralica je veljala za obdobje od maja do oktobra 2009," je navajal Škobrne. Dodal je, da nobenega posredovanja na meji Hrvaške z BiH-om ni bilo, saj je jasno, kakšna je pristojnost preiskovalnega sodnika. Varnostni organi Hrvaške s slovenskim sodnikom ne morejo neposredno komunicirati. "Obtožba v tem delu nima niti vejice, kaj šele pike," je prepričan obdolženi Škobrne. Poleg tega v dokumentaciji hrvaških organov, kot navaja sodnik, ni zapisano, da je Čehajić tistega dne prestopil mejo oziroma da so ga imeli v postopku. Odpravo pripora je predlagalo tožilstvo Prepričan je tudi, da obtožba krši ustavo. "Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati za mnenje, ki ga je dal na sodišču, gre za materialno imuniteto, saj je vsebina zaupna, zato se ne sme pojavljati v kazenskem spisu," je dejal o očitku, da je Čehajiću kot član zunajobravnavnega senata odpravil pripor. "Pripor je bil odrejen zaradi begosumnosti. Ko je tožilstvo dalo soglasje, da se ta pripor odpravi, senat ni imel možnosti drugačne odločitve. Drugače bi ravnalo samo, če bi šlo za zagotovitev navzočnosti na glavni obravnavi," je prepričan sodnik. Zavrnil je tudi očitek, da je on tisti, ki je poskrbel za preklic mednarodne tiralice: "Sklepa nisem ne napisal ne odredil, temveč samo podpisal. Poleg tega je senat ravnal v pravni in dejanski zmoti, ko je preklical tiralico, saj je ni bilo več." Zagovarjali se bodo pozneje Ko smo že pričakovali njegov zagovor, pa je Škobrne pojasnil, da se bo zagovarjal pozneje, ko bodo na sodišču izvedeni dokazi, enako se je odločil Salobir. Zato je sodnica prebrala Salobirjev zagovor pred preiskovalnim sodnikom, kjer je povedal, da sta bila z Ramićem soseda, da ga je povprašal, ali pozna kakšnega pravnika, ki bi pomagal Čehajiću, zato mu je dal Škobrnetovo telefonsko številko. Po njegovih izjavah naj bi se nekajkrat srečali, in sicer tako v Samoboru na Hrvaškem kot v Celju in Laškem. Govoril je tudi o prejemu podkupnine, pri čemer o znesku devet tisoč evrov ni vedel povedati nič, to naj bi izvedel iz pogovora z Ramićem. Škobrnetu osem tisoč, preostalima dvema po pet tisoč evrov "4. novembra 2011 se je v Celju zgodila predaja 18 tisoč evrov, na kateri smo bili jaz, Ramić in Čehajić. V Laškem sem se srečal s Škobrnetom in mu dal kuverto z osem tisoč evri, po pet tisoč pa sva dobila jaz in Ramić," je navajal v preiskavi. Škobrne je imel tudi na ta zagovor precej pripomb, "saj imam občutek, da je šlo za usmerjen intervju", poleg tega ga čudi, da je bil zoper Ramića in njega odrejen pripor, ki se je izkazal v primeru Ramića za neutemeljenega, v njegovem primeru pa za neustavnega in nezakonitega, medtem ko Salobirja niso priprli. Sojenje se bo z zaslišanjem prič, prišel naj bi Čehajić, nadaljevalo naslednji četrtek.