Šoba: Očita se mi minus

Kot smo že poročali, je Šoba v ponedeljek začel z branjem prvega dela pisnega zagovora, v katerem se je osredotočil na podjetji Iskra Bovec in Iskra stikalni elementi. Na današnji obravnavi pa je najprej končal zagovor v tem delu, v nadaljevanju pa še zagovor obtožb, ki zadevajo podjetje GSP International.

"Obtožba je znanstvena fantastika tožilstva" "Gre za spremembo sistemskih podatkov, saj datoteka s takšno fakturo, da je bila plačana prej, kot je nastala, ne more obstajati. To je znanstvena fantastika državnega tožilstva, zato naj ta del obtožnice umakne," je v svojem dolgem zagovoru med drugim povedal Šoba in pojasnil, da to pomeni, da je bila Borisu Šuštarju najprej izplačana podkupnina, za vsak primer, če se naročeno delo ne bi plačalo, in šele potem je prišel na vrsto račun.

Datumi in zneski nakazil ne "štimajo" Datumi, navaja Šoba, namreč kažejo, da je bil račun stiskan, še preden je sploh nastal. "Račun je bil narejen 13. septembra 2000, stiskan pa že 21. junija 2000, torej prej, preden je bil sploh narejen. Plačan pa že 5. septembra 2000. Šuštar je po obtožnici dobil najmanj 16.300 dolarjev od 15.600, jaz pa naj bi prejel ostanek. Meni se očita razlika, torej 700 dolarjev, a gre za izgubo, ne pa dobiček," je na sodišču "nesmisle obtožnice" pojasnjeval Šoba.

O napačnih podatkih je sicer Šoba govoril že na prejšnjem naroku, saj je denar dobila Iskra stikalni elementi, medtem ko naj bi se del subvencije vrnil prek Iskre Bovec.

Helsinški monitor: V obsežni dokumentaciji se podatki izgubijo "Helsinški monitor že vse od začetka sojenja, ko sta nas s procesom seznanila Šoba in Šuštar, spremlja kršitve, ki so se in se razvijajo med sojenjem," je svojo prisotnost v sodni dvorani za Planet Siol.net pojasnila Neva Miklavčič Predan. Dodaja, da se danes lahko vidi uspeh civilne družbe, kje in kako se podatki na sodišču zaradi številne dokumentacije izgubijo: "Nismo se strinjali z obsodilnimi sodbami, kajti če je dovolj dokazov za krivdo, potem niso potrebne kršitve postopka."

Neva Miklavčič Predan: Oprostilna sodba Šobi bi pomenila evolucijo pravosodja Prepričana je, da so posegi v računalnik bili narejeni, da bi se kriminaliziralo dejanje: "Zajetih je bilo 12 direktorjev, zato gre po moji oceni za ekonomsko zaroto. Zelo težko namreč dobite jasne podatke, v kalnem se lahko ribari. Ko je Italijan pred letom razkril, da je Slovenija raj za mafijo, tega nihče ni začel preiskovati. V primeru Šuštar pa so hoteli pokazati čuječnost države, da nadzorujejo korupcijo v državni upravi, medtem ko se druge, očitne korupcije ne raziskuje," meni Miklavčič Predanova.

Dodaja, da je zdaj "napako" težko priznati, čeprav bi oprostilna sodba Šobi in posledično izplačana odškodnina Šuštarju pomenila evolucijo pravosodja," je prepričana.

Šoba, Šuštar in še šesterica Spomnimo: Šobi in nekdanjemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Borisu Šuštarju ter še šestim soobtoženim so že pred leti sodili zaradi zlorabe položaja. Šobi očitajo, da je sodeloval pri tem, da je ministrstvo za gospodarstvo na podlagi razpisov iz leta 1998 in leta 1999 šestim podjetjem podeljevalo sredstva v zameno za to, da se del sredstev nato vrne Šobi in nekdanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Borisu Šuštarju.

Del zneska, pridobljenega na razpisu, se je nato po navedbah iz obtožnice vračalo s pomočjo Šobinega podjetja GSP, ki je izdajalo fiktivne račune za nikoli opravljene storitve. Podjetje GSP je nato denar nakazovalo na Šuštarjev račun.