Policija: KPK ni imela podatkov, ki smo jih zasegli Bratuškovi (video)

V tej formuli ni prostora za politiko, se je na očitke glede domnevne nepotrebnosti včerajšnjih hišnih preiskav pri predsednici ZaAB in nekdanji premierki Alenki Bratušek odzvala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Policija nikogar vnaprej ne obvešča o hišnih preiskavah, utemeljenost razlogov zanje pa je presojal preiskovalni sodnik, poudarja.

Kot je znano, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) včeraj preiskali dom Bratuškove, nato pa še prostore poslanske skupine in stranke ZaAB ter vlade. Bratuškovo sumijo zlorabe položaja z namenom pridobitve nepremoženjske koristi pri samokandidaturi za evropsko komisarsko, za kar je predvidena kazen zapora do enega leta.

Po mnenju Bratuškove so bile hišne preiskave popolnoma nepotrebne, saj bi lahko vse dokumente, ki so jih zasegli, dobili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Podobno se je odzval tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je dejal, da ne razume, zakaj je bilo treba opraviti hišno preiskavo. Po njegovem mnenju bi zadostovalo, da bi se policija obrnila nanj ali na njegov kabinet, in dobili bi vsa potreba gradiva. V kabinetu premierja pa pojasnjujejo, da pred hišno preiskavo, povezano z Bratuškovo, ne kabinet ne generalni sekretariat vlade nista bila zaprošena za posredovanje listin oziroma gradiva, ki ga je policija zasegla. Generalni sekretariat je zasežene listine izročil prostovoljno, navaja kabinet.

"Sicer ne moremo razkrivati podrobnosti konkretnega primera, a smo na podlagi vseh do zdaj zbranih informacij morali opraviti hišne preiskave, saj do iskanih podatkov nismo mogli priti z milejšimi ukrepi. Prav tako ti podatki niso bili dostopni nikjer drugje (npr. na KPK). Odredba za preiskavo prostorov se je nanašala na točno določene predmete, ki smo jih iskali (zapiski, korespondenca, dokumenti)," pa trdijo policisti.

Zaseženi predmeti nujni za dokazovanje elementov zlorabe uradnega položaja Menijo, da so včeraj zaseženi predmeti nujno potrebni za dokazovanje vseh elementov zlorabe uradnega položaja.

V policiji sicer obžalujejo odziv politike in vseh vpletenih v primer včerajšnje kriminalistične preiskave, saj je bil postopek zakonit in opravljen enako. Preiskovalci NPU so opravili preiskovalna dejanja po izdani sodni odredbi v predkazenskem postopku, ki ga vodi in z navodili usmerja državni tožilec zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je bila storjena zloraba uradnega položaja, pojasnjujejo.

"Vsi postopki so bili izvedeni z namenom, da zavarujemo dokaze, kar je pravilen in regularen način v skladu z zakonodajo. Ta pravila veljajo tudi za politike, osumljene kaznivih dejanj," poudarjajo na policiji. O hišnih preiskavah policisti nikogar ne obveščajo vnaprej, so pa v skladu z veljavnimi pravili pred samim začetkom preiskav prostorov državnih organov obvestili oba predstojnika.

NPU že izvajal podobne preiskave pri funkcionarjih Na NPU poudarjajo, da imajo zakonsko podlago za obravnavo takih primerov, poleg tega so že v preteklosti preiskovali kazniva dejanja, katerih osumljene osebe so bile na različnih funkcijah.

Če spomnimo, so preiskovali evropskega poslanca Zorana Thalerja, pa tudi državnega tožilca Roberta Stojka. "Včeraj obravnavani primer se tako v ničemer ne razlikuje od omenjenih, tudi ne po obravnavi državnih funkcionarjev zaradi pridobitve nepremoženjske koristi," še pojasnjujejo.

Policija je po besedah notranje ministrice dolžna ravnati v skladu z zakonom o kazenskem postopku in v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi.

"Izvedla je tiste ukrepe, ki so po zakonu potrebni, da se zagotovijo dokazi," je pojasnila in dodala, da je predkazenski postopek usmerjalo tožilstvo, hišna preiskava pa je bila izvedena na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika.

Tako je zavrnila očitke, namenjene NPU, da je bila preiskava nesorazmerna glede na očitano kaznivo dejanje in da bi lahko vse podatke, ki so jih iskali, dobili, če bi zanje prosili.