Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
1. 2. 2010,
15.35

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ponedeljek, 1. 2. 2010, 15.35

7 let, 12 mesecev

Nesreče so odraz pomanjkanja smučarske vzgoje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Po dveh smučarskih nesrečah s smrtnim izidom v manj kot mesecu dni, na največjih slovenskih smučiščih poudarjajo, da so v zadnjih letih bistveno okrepili nadzor na smučiščih.

Po mnenju predstavnikov smučišč pa je bilo občutno premalo narejenega za vzgojo smučarjev in smučarski bonton. V obeh primerih je namreč šlo za nesreče izven urejenih smučišč oz. prog. Prestopil ograjo in smučal na nezavarovanem območju Dosedanja preiskava nedeljske nesreče 52-letnega smučarja na Krvavcu je pokazala, da je moški na vrhu Krvavca prestopil zaščitno ograjo in smučal na nezavarovanem območju, pri čemer se je za njim sprožil plaz in ga pod seboj tudi pokopal. Luka Vrančič z RTC Krvavec je poudaril, da imajo na samem smučišču dnevno dobro poskrbljeno za nadzor, prav tako so letos namestili dodatne opozorilne table ter zaščitne mreže in blazine. Kadar pričakujejo večji obisk, nadzornikom priskočijo na pomoč tudi člani gorsko-reševalne službe in policisti.

Nesreča na Starem vrhu se je zgodila v podobnih okoliščinah Že v začetku letošnjega leta pa je na Starem vrhu umrl 20-letni smučar, prav tako zaradi smučanja zunaj urejenega dela smučišča. Kriminalistična preiskava je v tem primeru pokazala, da nepravilnosti na smučišču ni bilo, prav tako pa so izključili tujo krivdo. Mladenič, ki je sicer nosil varnostno čelado, je pri padcu zadel ob tla in si tako hudo poškodoval glavo in obraz, da je kljub medicinski oskrbi dan po nesreči umrl.

"Vzgajanja smučarjev praktično ni" Smučarske nesreče so tako v minulih nekaj letih smučišča pripravila do zagotavljanja poostrenega nadzora, a ta, kot kažeta zadnja smrtna primera, presega varnost na smučiščih. Kot je dejal vodja smučišč Rogla Aleš Slapar, v zadnjih 15 letih zelo pogreša poudarek na vzgajanju smučarjev, saj tega praktično ni. Poleg novih oblik smuči, tehnik smučanja in pravil, bi bilo po njegovem mnenju treba več narediti tudi v smeri vzgoje na smučišču. Ob tem je še pojasnil, da bomo v Sloveniji kmalu dobili zloženko o varnem smučanju.

Na Rogli po Slaparjevih besedah že nekaj let niso zabeležili smrtnega izida na smučišču, nazadnje pa je pred približno sedmimi leti šlo za smučarja, ki je v močnem sneženju in tehniki smuk zapeljal izven proge in si kasneje pri hudem padcu zlomil tilnik.

Poostren nadzor tudi v Kranjski Gori Sicer pa so v zadnjih letih med drugim na svojih smučiščih izredno poostrili nadzor tudi v Kranjski Gori. Kot je povedala Klavdija Gomboc iz RTC Kranjska Gora, so tako letos še posebno pozornost namenili dodatnemu usposabljanju nadzornikov na smučiščih ter poskrbeli za nakup dodatnih zaščitnih mrež in obnovo opozorilnih tabel. Imajo 15 usposobljenih nadzornikov, pri čemer jih vsak dan dela od pet do sedem, ob koncu tedna pa jim na pomoč priskočijo še policisti na smučeh. V zadnjih 10 letih smrtne žrtve v takšnem kontekstu niso imeli, pred nekaj leti so le zabeležili primer smrti zaradi srčne kapi.

V Sloveniji 1000 poškodovanih smučarjev na leto Na slovenskih smučiščih se letno poškoduje okoli 1000 ljudi, od tega po podatkih policije približno 60 huje. Največ smrtnih nesreč na smučiščih v zadnjih petih letih se je zgodilo leta 2004, ko so umrli trije ljudje. En človek je umrl leta 2006, leto kasneje pa sta na smučiščih ugasnili še dve življenji. Leta 2005 in 2008 smrtnih žrtev ni bilo, lani pa sta bili zabeleženi dve smrtni žrtvi.

Sicer pa je v teh dneh v naših gorah precejšnja nevarnost plazov. Kakšne so trenutne razmere in kako se lahko sproži plaz, je povedal Andrej Velkavrh s službe za sneg in plazove pri Agenciji za okolje RS.

Poslušajte avdio prispevek:

Ne spreglejte