Neracionalno trošenje v zaporih ali obsojenci so bolj privilegirani kot zaposleni

Na novinarski konferenci Konference sindikata Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij so se dotaknili problematike zaposlenih v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu ter o primerih slabe prakse rabe javnih sredstev in kadrovskega načrtovanja na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zgradili smo dva nova bloka in če je ocena pravilna, smo za 172 obsojencev potrošili 494 tisoč evrov na osebo, kar je enako kot za dvostanovanjsko hišo. "To je nedopustno," je bil kritičen predsednik Konference Frančišek Verk, ki je izpostavil, da na račun novih lokacij niso dobili nobenega novega zaposlenega. "Vsaj 40 pravosodnih policistov bi potrebovali, pa ne zato, ker bi se povečalo število obsojencev, temveč ker se je povečalo število aktivnosti, saj imamo obsojence po novem na štirih lokacijah," je pojasnil Verk in dodal, da so zaposleni zaradi prevelikega števila nadur izgoreli, da je med njimi apatija, da že za najmanjši prehlad zato odhajajo na bolniški dopust. Na novih oddelkih je 22 zaposlenih, ki pa strukturno kljub pozivom upravi niso kadrovsko ustrezno razporejeni. "Od januarja do avgusta je bilo opravljenih 17.400 nadur," pravi Verk. Kadrovska podhranjenost se kaže v vseh zavodih v Sloveniji, poudarjajo sogovorniki, kljub varčevanju pa je po Verkovih besedah generalni direktor svojo tajnico premestil na mesto predstavnika za stike z javnostjo, "čeprav ima le leto in pol izkušenj, pa je iz 19 plačnega razreda preskočila v 44 razred. Ko sem se temu osebno uprl, sem dobil prepoved vstopa v urad, ne eksplicitno, češ da vohunim". Zaporniki imajo več pravic kot pazniki Opozarjajo tudi, da se povečujejo pravice obsojencev, ki so na boljšem kot nekateri pošteni državljani. "Obsojenec davkoplačevalce stane 83 evrov na dan oziroma 2.490 na mesec. Obsojenec pa mora biti za ta denar le priden, namesto da bi bilo glavno vodilo pri resocializaciji delo," poudarja Verk in ošvrkne tudi neustrezno strukturo javnega zavoda, prek katerega delajo obsojenci: "Če ne bo finančne injekcije, javnemu gospodarskemu zavodu grozi propad. In da 500 zaprtih na Dobu ne bi delalo, bi bila katastrofa." Velika težava je tudi uvedba pooblaščencev, ki lahko obiskujejo obsojence brez časovne omejitve oziroma kadarkoli in brez definicije, kaj oziroma kdo pooblaščena oseba sploh je. "Eden od obsojencev je imel v dveh mesecih 111 obiskov pooblaščencev, med katerimi so tudi nekdanji obsojenci. Oni sklepajo kriminalne posle, pazniki pa morajo tisti čas, namesto da bi kaj delali, takšnega obsojenca spremljati. Težava je tudi, ker ti obiski niso pod nadzorom, medtem ko je na primer obisk svojcev v zaporu omejen," pravijo.

Ni kadrovske politike Če držijo podatki računskega sodišča, ki je ocenilo, da uprava prenove in dozidave zapora na Dobu ni ustrezno načrtovala in izvajala in se je projekt z načrtovanih 6,1 milijona evrov povečal na neverjetnih 86,7 milijona evrov, potem mora generalni direktor uprave Dušan Valentinčič odstopiti, so prepričani. "Če misli nadaljevati z obstoječo prakso, v kar ne dvomim, naj dostopi," pravi Verk in dodaja, da vodstvu poleg tega očitajo še, da v zadostni meri ne skrbi za potrebno permanentno izobraževanje, odhajajočih pravosodnih policistov ne nadomeščajo z novimi, skratka, ni nobene kadrovske politike oziroma je ta podhranjena na vseh segmentih.

Zaradi gozda ne loči dreves Poudarjajo, da odgovorne že leta opozarjajo na težave znotraj zidov, a se te ne rešujejo. "Če nekdo 25 let zahaja v isti gozd, potem dreves ne loči več," je bil slikovit Verk. "Lani je bila v Mariboru ustanovljena forenzika, kjer je zaposlenih 34 ljudi iz medicinske stroke. Projekt je vodila uprava, ki do odprtja 1. junija ni uvedla nobenega ukrepa za zaposlitev, ni sistematizirala delovnih mest. Trideset pacientov varuje pet policistov, čeprav bi potrebovali najmanj 22 paznikov. Poleg tega mi nimamo pooblastil za delo na forenziki, zato je vprašanje, kdo bo odgovarjal, če bo prišlo do kakšnega izgreda," se sprašuje Kamil Fras iz mariborskega zapora.

"Celjski zapor zaposluje 57 paznikov, pet je žensk. Pred nekaj leti smo v Celju dobili tudi ženski zapor, kjer je od deset do dvanajst pripornic, za katere skrbijo tri paznice, saj je ena na oddelku, ena pa se dogovarja za premestitev na Ig," je povedal Igor Skok iz Celja.

Prepričani so, da je stvar resna in da uprava težav ne zna predstaviti ministru za pravosodje, saj varčevalni ukrepi zadevajo osnovne pogoje za delo. Skok tako opozarja, da ne bo več strelskih vaj, ker ni denarja za strelišče; ne bo več treningov samoobrambe, ker ni denarja za inštruktorje in dvorano, denarja ni niti za popravilo osnovne tehnike.