Kaj sledi pravnomočnosti sodne odločbe

Pravnomočno obsojeni − Janez Janša na dve leti zapora, brigadir Anton Krkovič in podjetnik Ivan Črnkovič na 22 mesecev zapora, vsem trem je sodišče izreklo tudi stransko denarno kazen v višini po 37 tisoč evrov – so se na sodbo okrajnega sodišča pritožili. Če je bila zoper sodbo vložena pritožba, pa pravnomočnost nastopi z dnem, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje, kar se je zgodilo danes.

Pravnomočnost sama po sebi ne pomeni, da obsojenec začne prestajati kazen Pravnomočna sodba se mora sedaj izvršiti. V skladu z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij se pravnomočna sodba izvrši, ko je vročena strankam in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir. Torej mora okrajno sodišče najprej sodbo vročiti strankam, za izvršitev sodbe pa prav tako ne sme biti nobene ovire.

Kaj to pomeni?

Ovire za izvršitev sankcije Zakonske ovire za izvršitev kazni so tiste, ki po zakonu ne dovoljujejo izvršitve kazni, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. To so na primer amnestija, pomilostitev ali potek roka, v katerem mora obdolženec plačati denarno kazen. Pri tem dodajajo, da se kazen zapora ne izvrši v času, ko je v konkretnem primeru njena izvršitev odložena zaradi na primer hujše bolezni ali smrti v ožji družini.

Po zakonu o izvršitvi kazenskih sankcij se kazen prav tako ne izvrši, če je odložitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine.

Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij dodajajo, da se izrečene zaporne kazni ne sme več izvršiti v primeru zastaranja.

Izredna pravna sredstva načeloma ne zadržijo izvršitve Izredna pravna sredstva sicer ne zadržijo izvršitve pravnomočnih odločb, a v skladu z zakonom o kazenskem postopku lahko sodišče prve stopnje (pri tem se namreč mora vložiti zahteva za varstvo zakonitosti, ki je eno izmed izrednih pravnih sredstev), ob vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti glede na njeno vsebino odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine.

O zahtevi odloča vrhovno sodišče, ki lahko prav tako glede na vsebino zahteve odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine.

Po vročitvi Ko sodišče vroči sodbo in za izvršitev ni ovir, obsojenca, ki je na prostosti, na prestajanje kazni zapora pozove pristojno okrožno sodišče. To stori najpozneje v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe. Kazen zapora se sicer izvršuje v zavodih za prestajanje kazni zapora. Glede kazni zapora do petih let lahko sodišče odredi, da jo obsojenec prestaja v odprtem oddelku. Ti oddelki niso ograjeni z zunanjo ograjo, bivalnih, delovnih in drugih prostorov, v katerih bivajo in delajo obsojenci, pa ne zaklepajo.

Alternativno prestajanje kazni V skladu s kazenskim zakonikom se lahko kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma. Izjema so prosti dnevi, ko mora biti v zavodu – gre za tako imenovani vikend zapor.

Druga možnost je določena za kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Takšna kazen zapora se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela, delo pa se opravi brez nadomestila.

Če obsojenca ni, sledi privedba, nato tiralica Če obsojenec določenega dne ne nastopi prestajanja kazni prostovoljno, zavod o tem obvesti sodišče.

Če to ugotovi, da je bil poziv za nastop kazni obsojencu pravilno vročen ali če iz okoliščin izhaja, da se obsojenec izmika vročitvi poziva, odredi privedbo. Sodišče lahko odredi privedbo obsojenca tudi, če posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo pobegnil.

Če privedba ne uspe, če obsojenec sodišču ni sporočil spremembe svojega naslova oziroma prebivališča ali če ni mogoče ugotoviti, kje se obsojenec nahaja, sodišče odredi tiralico, na podlagi katere policija potem išče obsojenca.

V primerih, ko je verjetno, da je obsojenec v tujini, lahko ministrstvo za notranje zadeve na podlagi tiralice sodišča razpiše tudi mednarodno tiralico.

En dnevni znesek - ena ura dela Tudi denarna kazen, ki je obsojenec ne plača v določenem roku, se izterja prisilno, in sicer po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju oziroma Zakona o davčnem postopku. Če se denarne kazni ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši po posebni formuli, in sicer tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.

Neplačana in neizterjana denarna kazen do tristo šestdeset dnevnih zneskov se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec v obdobju največ enega leta namesto plačila opravi delo v splošno korist brez nadomestila. Obseg dela se določi tako, da se en dnevni znesek nadomesti z eno uro dela.