Hartman in Koselj na prostosti

Po skoraj štirih mesecih sta se na prostosti znašla Andrej Hartman in Miha Koselj, ki jim je tožilstvo sprva očitalo poskus izsiljevanja podjetnika Igorja Žemlje, podkrepljen z grožnjami in udarci, ki mu jih je prizadejal Koselj. Po zadnji obravnavi, ko je Igor Žemlja kot oškodovanec sicer ves čas trdil, da Hartmanu oziroma njegovemu očetu ni nič dolžan, kljub temu pa je sam poklical Hartmanovega brata Matjaža in na tekoči račun njunega očeta nakazal 12.500 evrov, "da bi imel mir", je kazalo, da tožilstvu ni ostalo pametnih argumentov za nadaljevanje pregona.

Namesto poskusa izsiljevanja samovolja

Žemlja je namreč odstopil od pregona Koselja (zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb, tožilstvo pa tega samo ne more nadaljevati), zato je tožilka danes obtožnico spremenila. Od prvotne obtožbe, da sta 13. aprila letos poskusila izsiljevati podjetnika Igorja Žemljo, Koselj pa naj bi mu povzročil lahke telesne poškodbe, jima spremenjena obtožnica očita samovoljo, za del o povzročitvi lahkih telesnih poškodb pa bo senat verjetno na koncu izdal zavrnilno sodbo.

Tožilka je v spremenjeni obtožnici med drugim povedala, da sta obdolženca z grožnjami izterjala dolg. Obramba, tako Hartmanov odvetnik Janez Koščak kot Koseljev odvetnik Marko Klofutar, je poudarila, da jima tožilstvo zdaj očita dokončano dejanje, torej ni razloga, da bi bila Hartman in Koselj še naprej v priporu, saj ponovitvena nevarnost in možnost dokončanja kaznivega dejanja odpadeta, priznava pa tudi, da je dolg obstajal.

Do tri leta zapora

Temu je sicer tožilka nasprotovala, a očitno so odločitev sodišča v prid obdolženima pretehtali tehtnejši razlogi obrambe. Koščak je namreč ovrgel sum, da bi lahko Hartman vplival na pričo – sodišče bo namreč na naslednjo obravnavo vabilo Hartmanovega brata Matjaža, ki ga je Žemlja kontaktiral v želji, da vrne denar oziroma "konča to zgodbo", saj ima Matjaž Hartman dovoljenje za obiskovanje v priporu in se lahko po mili volji pogovarjata. Klofutar pa je nasprotoval temu, da tožilstvo kar tako pavšalno ocenjuje, da se Koselj preživlja s kaznivimi dejanji, čemur je senat sledil.

Skratka, Hartmanu in Koselju obtožnica zdaj očita samovoljo, za to kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen do tri leta zapora. "Ker sta v priporu že skoraj štiri mesece, kaznivo dejanje ni sorazmerno z zagroženo kaznijo," je pojasnil Koščak, ki sicer pričakuje oprostilno sodbo.

Nova priča in poizvedbe v nemški banki

Senat pa je sprejel še nekaj dokaznih predlogov. Tako bodo 15. septembra zaslišali Matjaža Hartmana, za razjasnitev okoliščin pa bodo poskusili iz Nemčije pridobiti natančnejše podatke iz banke, kamor je nekdanji Žemljev svak Miran Štirn odnesel poškodovane nemške marke. Njega so sicer danes zaslišali kot pričo, a se večine stvari sploh ni spomnil. Niti tega ne, ali je za pot prejel provizijo v višini 4000 nemških mark. Koščak je predlagal, da sodišče razišče, katerega leta je to bilo (v igri sta leti 2000 in 2002), koliko denarja je prinesel v banko, koliko so ga v banki zamenjali, ali so mu izstavili kakšno potrdilo o zamenjavi, na čigavo ime in kaj banka stori s poškodovanim denarjem.

Naj spomnimo. Zgodba sega v leto 2002, ko je imel Andrej Hartman, znan iz gorenjske heroinske naveze in na predčasnem odpustu, nekje v zemlji oziroma gnoju zakopanih 50 tisoč nemških mark. Hartmanov oče Jože je prosil Igorja Žemljo, ki so ju družili konji, če lahko uničen denar, ki je bil zlepljen, zamenja. Žemlja naj bi ga odnesel v SKB banko, a so mu tam pojasnili, da ni nič vreden, zato je odšel domov, ga namočil v vročo vodo in ga poskušal ločiti. Potem je denar odložil v škatlo in ga dal svojemu svaku Miranu Štirnu, da ga je odnesel v centralno banko v Nemčijo, kjer naj bi mu zamenjali 36 tisoč takratnih nemških mark. Štiri tisoč mark od tega denarja naj bi dobil svak, 12 tisoč Jože Hartman, preostalo pa naj bi izginilo oziroma je Andrej Hartman štel za dolg Žemlje.