Nadaljevanje pogajanj Hrvaške in EU ter pogovorov o meji

Najprej se bo tik pred poldnevom začela pogajalska konferenca Hrvaške in EU, ki se je bodo udeležili hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, švedski zunanji minister Carl Bildt kot predstavnik predsedstva EU in evropski komisar za širitev Olli Rehn; na konferenci pa so običajno prisotni tudi predstavniki držav članic. Po doslej znanih informacijah bo takoj nato sledil vnovičen zagon pogajanj o meji, ki se bodo nadaljevala tam, kjer so sredi junija zastala - na podlagi drugega Rehnovega predloga. Na tem sestanku bo poleg omenjene trojice sodeloval tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar. Po obeh sestankih naj bi bila skupna novinarska konferenca Žbogarja, Jandrokovića, Rehna in Bildta. Zastoj lani oktobra Zastoj Hrvaške na poti v EU se je začel lani oktobra, ko je Slovenija prvič javno opozorila na problem prejudiciranja vprašanja meje v pogajalskih dokumentih Hrvaške. Kandidatka je sicer do konca leta še napredovala pri peščici poglavij, a od decembra naprej so njena pogajanja popolnoma zastala. Po Sanaderjevem odstopu se je vzdušje izboljšalo Najprej je poskušalo problem Slovenije in Hrvaške rešiti francosko predsedstvo EU z izmenjavo pisem, a ni bilo uspešno. Nato je posredoval evropski komisar za širitev Olli Rehn, najprej s predlogom za mediacijo, nato za arbitražni tribunal. Po nekaj različicah tega drugega predloga so pogovori zastali junija letos. Po propadu pogajanj o meji ob pomoči komisarja Rehna je EU poudarila, da morata pot naprej najti državi sami. Julija je sledil nepričakovan odstop dolgoletnega predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja, po katerem se je vzdušje in zaupanje med državama izboljšalo.

Preboj je omogočil septembrski dogovor predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja in nove hrvaške premierke Jadranke Kosor, ki med drugim vključuje izjavo hrvaške premierke, da noben dokument po 25. juniju 1991 ne more prejudicirati reševanja vprašanja meje med državama.

Slovenija je z drugim Rehnovim predlogom zadovoljna Hkrati s pristopno konferenco "velikega poka" se bodo v petek ponovno začela tudi pogajanja o meji, in sicer tam, kjer so junija zastala - na podlagi drugega Rehnovega predloga. Slovenija računa, da se predlog ne bo več bistveno spremenil in je v torek že sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma, ki ga je v sredo podprl državnozborski odbor za zunanjo politiko. Vlada lahko sedaj tovrstni sporazum tudi podpiše.

Po sedaj znanem scenariju bo v petek dopoldne najprej pogajalska konferenca Hrvaške in EU, ki se je bodo udeležili hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, švedski zunanji minister Carl Bildt v imenu predsedstva EU in komisar za širitev Rehn; na konferenci pa so običajno prisotni tudi predstavniki držav članic.

Hrvaška bo odprla šest in zaprla pet poglavij Hrvaška bo odprla šest poglavij, pri katerih je imela Slovenija problem s prejudici: prost pretok kapitala; davčna politika; kmetijstvo in razvoj podeželja; varnost prehrane, veterinarska in fitosanitarna politika; pravica, svoboda in varnost ter regionalna politika. Začasno pa bo zaprla pet poglavij, pri katerih je Slovenija opozarjala na vprašanje prejudicev: o prostem pretoku delavcev, pravu družb, carinski uniji, statistiki in čezevropskih omrežjih.

Tri poglavja ostajajo blokirana Tri poglavja - ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika, ki so sicer pripravljena za odprtje, pa bodo ostala blokirana. Slovenija ima pri teh poglavjih namreč "vsebinske zadržke", da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za odprtje teh poglavij, ne gre pa za zadržke, povezane s problemom prejudicev.

Zadržki glede sodelovanja s haaškim sodiščem Hrvaška je doslej odprla 22 od skupaj 35 pogajalskih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Dejansko se pogaja o 33 poglavjih, saj ji pri dveh pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno pravo; to sta poglavje o institucijah in poglavje razno. Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor sodi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke še več drugih članic unije.

Pogovori o meji, na katerih bodo predvidoma sodelovali vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, njegov hrvaški kolega Jandroković ter Bildt v imenu predsedstva EU in komisar Rehn v imenu Evropske komisije, pa naj bi potekali po pristopni konferenci. Šlo naj bi predvsem za nov zagon pogovorov in ni mogoče pričakovati, da bodo ti v petek tudi že končani.

Časovni okvir za arbitražo predvideva okoli dve leti Za Slovenijo je izhodišče za te pogovore pobuda o sklenitvi arbitražnega sporazuma, ki ga je predlagala vlada in v sredo potrdil OZP. Kot je pred dnevi pojasnil minister Žbogar, predlog med drugim vsebuje časovnico za odločitev arbitraže, pri čemer je predviden časovni okvir enak povprečnemu trajanju arbitraže. Ta sicer traja okoli dveh let.

Žbogar je še ocenil, da predlog sporazuma rešuje več spremenljivk, kar zadeva zaščito slovenskih vitalnih interesov, in med drugim vsebuje vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz dosedanjih stališč Slovenije, kot so pravičnost, stanje na dan 25. junija 1991 in reševanje kopenskega in morskega dela meje v celoti ter stik teritorialnih voda z mednarodnimi vodami.

"Poti nazaj ni" Glede časovnice je Žbogar še pojasnil, da v trenutku, ko arbitražni sporazum začne veljati, državi odločitev o rešitvi meje prepustita arbitražnim sodnikom. Državi sodelujeta z dokaznim gradivom in pripravo memorandumov. "Poti nazaj ni, razen če se obe strani strinjata, da bosta spor rešili dvostransko," je poudaril.