Na Pogačarjevem trgu odkrili skulpturo ženskemu pogumu (foto)

Zbrano množico sta - ob praporščakih enajstih borčevskih organizacij oz. brigad - nagovorili ljubljanska podžupanja Jadranka Dakić in častna meščanka Ljubljane Ana Nuša Kerševan.

Kerševanova: Veličina demonstracij v povezanosti in globoki humanosti Nuša Kerševan je spomnila, da so ženske v demonstracijah v letih 1942 in 1943 zahtevale osvoboditev na tisoče zapornikov in internirancev iz fašističnih in nacističnih taborišč in okupatorjevih zaporov. Ženske so se množično zbirale, najprej prosile, potem pa zahtevale pravico za svoje najbližje, je dejala in dodala, da so v ta spomin bili že leta 1953 postavljeni v Ljubljani štirje spomeniki. In to na mestih, kjer so se žene najbolj množično zbirale, in najprej prosile, potem pa zahtevale pravice za zapornike in internirance.

"Veličina teh demonstracij ni bila le v množičnosti in borbenosti, temveč predvsem v tesni povezanosti ljudi in globoki humanosti, saj so goloroki demonstranti v uporu proti oboroženim okupatorjem in njihovim pomagačem tvegali svojo svobodo in življenja, da bi lajšali usodo sotrpinu v zaporu in taborišču. Borili so se za pravico življenja brez sovraštva," je poudarila.

"Ljubljana prvo mesto heroj v povojni Jugoslaviji" Samo v letu 1943 je bilo v Ljubljani 16 velikih demonstracij, ki so se nadaljevale v letu 1944 v času najhujšega nasilja nemških okupatorjev. Dejavnosti tisočih žensk v Ljubljani med drugo svetovno vojno pa so po njenih besedah doprinesle k temu, da je Ljubljana postala prvo "mesto heroj v povojni Jugoslaviji".

Na te pogumne akcije spominjajo spomeniki na Kongresnem trgu, kjer je bilo poveljstvo okupatorjeve vojske, pred vladno palačo, kjer je bil visoki komisariat okupatorja, in na Miklošičevi cesti, kjer so bili sodišče in sodni zapori. Četrti spomenik je stal na Ciril Metodovem trgu pred stolnico, ki pa je bil po besedah Nuše Kerševan večkrat poškodovan, leta 1991 pa odstranjen in odpeljan v popravilo.

Janković zelo zadovoljen z odgovorom nadškofa Stresa Ljubljanski župan Zoran Janković, ki je skupaj z Dakićevo in Kerševanovo odkril skulpturo, je dejal, da je zelo zadovoljen z odgovorom ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, ki da je povedal, da "raje ne bi videl nič, ampak, če so se že odločili, da je zadovoljen s tem, da so našli konsenz pri prostoru za spomenik in napisu".

Iz tiskovnega urada nadškofije Ljubljana so sicer sporočili, da je nadškof Stres med obiskom pri županu 4. maja, podal svoje nestrinjanje, da spomenik spet postavijo v bližino stavbe škofije zaradi "negativnih zgodovinskih reminiscenc, in vztrajal pri mnenju nadškofije Ljubljana, naj bo novi spomenik umeščen na prvotno predlagane lokacije - bližino Tromostovja oziroma Zmajskega mosta".

NSi: Janković razdvaja javnost in odpira ideološki boj V stranki NSi medtem menijo, da župan Zoran Janković s ponovno postavitvijo spomenika ženskim demonstracijam znova razdvaja slovensko javnost. Prepričani so, da bo Janković ideološki boj izkoristil za nabiranje volilnih glasov pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

Poleg tega je z izjavo, da s postavitvijo spomenika soglaša tudi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, zavajal javnost, so zapisali v NSi. Prepričani so, da "Slovenci potrebujemo najprej skupen spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne in iskrena prizadevanja za spravo, ne pa nove spomenike revolucije".