Na GZS o vlogi podjetništva pri izhodu iz krize

Bogomir Kovač (na sliki zgoraj) z ljubljanske ekonomske fakultete je dejal, da bo ustvarjalno podjetništvo ključno za uspešen izhod iz krize. Kovač je prepričan, da tudi danes po več sto letih kapitalizma še vedno ne razumemo dobro osnovnih pravnih in praktičnih vidikov kapitalistične ureditve, saj smo iz nje ustvarili ideologijo oz. mit, kar pa vodi v ciklične razpade sistema, kar doživljamo tudi sedaj. Osnove globalnega tržnega kapitalizma so namreč globalna trgovina, globalno podjetništvo in učinkovit svetovni finančni sistem. "Zalomi se takrat, ko se začne liberalizirati finančni in posojilni trg" Po navedbah Kovača globalni tržni sistem lahko dobro deluje le, če razpolaga s trdno mero vrednosti, ki odraža realna gibanja in omejenost dobrin oz. virov. Po njegovem prepričanju se zalomi takrat, ko se začne liberalizirati finančni in posojilni trg, kar celoten sistem postavi iz ravnotežja. Kovač je prepričan, da trenutno ni jasnega odgovora na krizo, ki mora biti globalno usklajen. Tudi obstoječi paketi reševanja finančnega sektorja so namreč po njegovih besedah neverodostojni, saj ni jasno, kako bo moč kriti velikanske količine denarja, ki so bile namenjene za stabilizacijo finančnega sistema.

Po mnenju Kovača potrebujemo globalno ureditev finančnega sistema, jasen nacionalni krizni menedžment ter podjetništvo kot tisto inovativno dejavnost, ki ustvarjalno izrablja družbene potenciale v poslovne namene. Orodij za reševanje krize trenutno svet nima, zato je ključno, kdo bo v krizi znal preživeti, saj bo kriza dolgotrajna, je zatrdil.

"Danes v Sloveniji manjka vizije" V takšnem kontekstu je po Kovačevih besedah ključno, kdo se bo najbolje prilagodil na razmere, saj bo ta zmagovalec, obenem pa je pomembno, da podjetništvo opravi svojo nalogo nosilca razvoja in t.i. kreativne destrukcije. Kriza prečiščuje in podjetniki, ki jo bodo preživeli ter našli svoj prostor na trgu, bodo ponudili novo kakovost in bili tako nosilci kreativne destrukcije do naslednje krize, do katere bo gotovo spet prišlo, je zaključil. Rudi Bric, direktor podjetja RBC svetovanje, pa je zatrdil, da danes v Sloveniji manjka vizije, še posebej na najbolj odgovornih mestih. Ravno vizija pa je po njegovem najbolj potrebna v kriznih časih.

Bric za uspešen izhod Slovenije iz krize in njeno svetlo gospodarsko prihodnost predlaga tri strateške usmeritve države. Po njegovem bi bilo potrebno povsem prevetriti sistem državnih štipendij in zagotoviti dodatna sredstva za to, da bi najbolj talentirane ljudi poslali na študij na najboljših svetovnih univerzah, kjer bi si pridobili znanje in mreže poznanstev. Le tako lahko majhen narod preživi, pravi Bric in pri tem poudarja, da vložek v to sploh ni nujno zelo velik.

"Potrebujemo premik k novemu modelu" Obenem Bric pravi, da bi bilo potrebno združiti vse znanje, moči, dejavnosti in razvojna sredstva v povečanje obsega inovativnih končnih izdelkov, ki so primerni za izvoz in globalno trženje. Tako bi se odmaknili od trenutno prevladujoče proizvodnje vmesnih proizvodov, ki je v krizi najbolj na udaru. Potrebujemo premik k novemu in ne le posodobitev obstoječega modela. Kot tretje pa je po Bricovem prepričanju potrebno energijo usmeriti v izvoz, saj je to najbolj zdrav način bogatenja, če se pri tem ustvarja dobiček. Pomembna sta tudi izvoz storitev in znanja, ki je uporabno v gospodarstvu. Naše znanje in izdelke je potrebno preverjati v tujini in ne doma, je prepričan.

Predsednica območne zbornice GZS v Ljubljani Marta Turk je medtem poudarila pomen ženskega podjetništva. Poudarila je, da je bilo na tem področju v zadnjih 20 letih veliko pozitivnih trendov, vendar pa je po njenem celotno ureditev še vedno potrebno v večji meri prilagoditi ženskam, jim omogočiti boljšo zastopanost v podjetjih in pri tem paziti na usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Istočasno je po njenem prepričanju potrebno ukrepe za spodbujanje podjetništva bolj prilagoditi njihovim končnim uporabnikom in se predvsem usmeriti v to, da bodo podjetja, ki skozi takšne ukrepe nastanejo, obstojna in ne bodo zgolj statistična metoda oz. sredstvo za osnovno preživetje posameznika.

"Podjetniki bodo tudi v tej krizi našli priložnosti" Okrogla miza je bila sicer organizirana ob 20 obletnici sprejema prvega zakona o podjetništvu v Sloveniji. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je ob tem poudaril, da so Slovenci že stoletja na različne načine izražali svojo podjetniško žilico doma in v tujini, leta 1989 pa je le prišlo do sprostitve obstoječih podjetniških potencialov. Hribar Milič je glede na uspešen razvoj slovenskega podjetništva v zadnjih letih prepričan, da bodo podjetniki tudi v tej krizi našli priložnosti in premagali ovire, ki jih prinašajo krizne razmere.