Sobota, 6. 2. 2021, 22.30
3 leta, 10 mesecev
Komentar urednika
Vaški posebneži nočejo k Pahorju in misija Vesel
Marjan Šarec, Luka Mesec in Karl Erjavec so ta teden odločno zavrnili pogovor o soočanju z epidemijo in vodenju evropske unije, na katerega je šefe strank povabil predsednik republike Borut Pahor. Prvič pa je decembrski "udar" predsednika računskega sodišča poslancem komentiral prvi namestnik. Ker ni popustil pritiskom, mu je Tomaž Vesel odvzel pooblastilo, je Jorg K. Petrovič pojasnil, zakaj ni smel opraviti običajnega strokovnega preverjanja vsebine osnutka poročila o polnjenju praznih skladišč mask in respiratorjev, ki jih je zapustila vlada Marjana Šarca. Povprečno takšno preverjanje poteka slaba dva meseca, je opozoril Petrovič. Vesel mu je, ko se še začelo ni, odvzel pristojnost. Preverjanj in usklajevanj ni bilo.
Poslanec Robert Polnar (DESUS) je, tudi v parlamentu, ponudil pojasnilo, zakaj se je Veselu tako mudilo. Karl Erjavec je poslancem DeSUS že pred nenavadno odločitvijo Vesela napovedal, da bo nastajajoči osnutek poročila o maskah decembra uničil predsednika SMC Zdravka Počivalška, povzročil padec vlade in opoziciji omogočil prevzem oblasti. Če Vesel ne bi posegel, se načrt opozicije časovno nikakor ne bi izšel. A tudi z njegovim posegom se ni.
Osnutek poročila bi bil, če Petroviču Vesel ne bi odvzel pooblastila, najbrž podpisan v teh dneh in bi šele zdaj odpotoval v odgovor državnim institucijam. Tak osnutek bi bil strokovno nesporen in resnih dvomov, da je poročilo nastalo z zlorabo oblasti, ne bi bilo. Zaradi ravnanja Vesela dvomi o korektnosti poročila, ki še nastaja, zdaj so. In to resni.
Kdo lahko kuha mulo?
Do razpada koalicije čez novo leto kljub Veselovemu hitenju, da je osnutek poročila potem le scurljal v medije, ni prišlo. Ubijanje Počivalška, na kar so računali Erjavec in opozicijske stranke, decembra ni uspelo. Tudi januarja se vladna koalicija SDS, SMC in NSi ni razletela. SMC se še kar ni odrekla svojemu predsedniku. Nobeden od poslancev SMC ni prestopil v opozicijo.
Zaradi tega je januarja Erjavec "zamrznil" konstruktivno nezaupnico. Če je ne bi, bi z opozicijskimi strankami propadel na celi črti. Znova bodo Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek s svojim voditeljem Erjavcem oblast prevzemali ta teden. A so zadnje dni pokazali, da si ne verjamejo preveč. Tega nezaupanja vase niso pokazali le z množico interpelacij proti ministrom, ki so potrata časa, če imajo večino, da bodo že prej zamenjali celotno vlado in vse ministre.
Še bolj očitno so Šarec, Mesec in Erjavec pokazali, da si ne verjamejo z zavrnitvijo predloga predsednika republike Boruta Pahorja, da bi se šefi strank pogovorili o vodenju pri soočanju z epidemijo in predsedovanju Evropski uniji. Šarec je Pahorja zavrnil skoraj v hipu. Zavrnitev vabila predsednika republike kaže politično nezrelost. Ko so stranke zaradi lastnega odstopa z oblasti v opoziciji, lahko otročje kuhajo mulo in zavračajo pogovore o boljšem vladanju v času velikih težav.
A če imajo resno ambicijo, da bi vladali državi in oblast domnevno celo spet prevzemajo, takšno ravnanje preprosto ni razumno. Še najbolj je podobno politiki vaških posebnežev.
Česa se pa bojijo? Kritiziranje Janeza Janše, kar uporabljajo kot argument, je povsem mimo, če trdijo, da bodo v kratkem sami oblast.
V takšnem položaju, če res ravno prevzemajo vlado, bi se morali biti sposobni v dobro skupnosti pogovarjati s predsednikom republike in drugimi strankami. In prisluhniti tudi vsem drugim skupinam v skupnosti. Zavrnitev pogovora kaže, da si vladanje predstavljajo zelo nenavadno.
Šarčev odgovor Pahorju, ki ga je na predsedniških volitvah pred leti premagal, da naj namesto skupnega pogovora na zagovor pokliče le premiera Janeza Janšo, ki je Šarca krepko prehitel na parlamentarnih volitvah, je bil tudi precej domišljav. Še posebej za nekoga, ki je doslej na državni ravni izgubil še čisto vse volitve, zaslovel pa le z neuspešnim poskusom izsiliti predčasne volitve. Medijsko znanim kot rekordno hiter met puške v koruzo po volitvah, ki je šokiral predvsem koalicijske partnerje. Denimo, SD.
Ko so bolj odgovorne predsednice
Bolj odgovorno sta se odzvali obe predsednici: Tanja Fajon iz SD in Alenka Bratušek iz SAB. Predsednika republike nista zavrnili. Fajonova je imela tudi oseben razlog, da se ne obnaša otročje: Pahor, ki jo je nekoč iz javne RTV pripeljal v politiko, je pred njo vodil SD.
Šarec in Mesec najbrž robantita z zavrnitvami tudi zaradi tega, ker jima zadnje čase nič ne uspeva. Politkolesarski protesti proti vladnim ukrepom za omejevanje epidemije s transparenti s pozivi k smrti so bili epska polomija. Pozivati k smrti v času, ko ljudje množično umirajo zaradi epidemije, je bila najbrž najbolj neumna politična kampanja, odkar imamo državo.
Propadli pa so tudi z Jožetom P. Damijanom. Po množici prijaznih intervjujev v medijih, ki jih opozicija obvladuje, ga še predlagali niso. Kot je pojasnil Šarec, se je Damijan izkazal kot vegetarijanec na kolinah. Na Počivalškovih kolinah. Za zdaj pa kaže, da tudi Erjavcu ne gre. A za obema je v resnici neuspeh Šarca, Meseca in ostalih. Težave ima Erjavec med lastnimi poslanci. Zavrnil ga je Robert Polnar. Pri prvem spodletelem poskusu konstruktivne nezaupnice pa tudi Branko Simonovič.
Od takrat sta se zgodili dve spremembi. Umrl je poslanec SAB Franc Kramar. Na Kramarjev glas, Kramar je bil hudo bolan, "kul" opozicija v preteklosti ni mogla preveč računati. Sedež je prevzela Alenka Bratušek. Novost je še, da v drugo opozicija ne bo več zbirala 42 podpisov poslancev za začetek postopka. S tem bi se še drugič osramotili. 42 glasov je bil na volitvah mandatarjev doslej najslabši rezultat v zgodovini. Dosegel ga je Zoran Janković. Ta je bil doslej edini kandidat za mandatarja, ki je v državnem zboru propadel.
V tem turbulentnem času, ko je opozicija poskušala zamenjati premiera in vse ministre ter je za vsak slučaj predlagala menjave še vrste posameznih ministrov, je nejasno tudi, kako se bo končalo s Tomažem Veselom, ki so ga v parlamentu koalicijski poslanci pozvali k odstopu, poslanci opozicije in Vesel pa so že prej protestno odšli, ker trdijo, da bi o Veselu morali govoriti v komisiji za nadzor proračuna, ki jo vodi opozicija. A tam še s prstom niso pomigali, da bi se to tudi zgodilo.
Poziv, da bi odstopil, je Vesel že zavrnil v pogovoru z novinarjem TVS Igorjem Pirkovičem.
Veselova težava ni le nenavaden odvzem pristojnosti Petrovčiču, da ta ne bi na normalen način opravil preverjanj osnutka revizije o maskah in respiratorjih. Vsaj tako nerodno je, ker smo na Siolu razkrili, da ne drži Veselova trditev o dovoljenju KPK za funkcijo, ki jo opravlja na Fifi, ki mu letno prinaša četrt milijona dolarjev.
Na Siolu smo, ko smo javnosti predstavili, da Vesel na Fifi dobi velikansko večino prihodkov, na računskem sodišču pa le žepnino, Veselovo trditev, da ima za to dodatno delo dovoljenje KPK, preverjali. Preverjali nismo zaradi tega, ker bi dvomili, da Vesel ima dovoljenje. Preprosto smo poskušali ugotoviti, kakšno argumentacijo je KPK uporabila. Tudi vsi drugi najvišji funkcionarji potrebujejo dovoljenja za delo izven svojih institucij. Celo ministri in poslanci. Preverjanje pa je normalno delo novinarjev povsod po svetu.
Od KPK smo izvedeli, da dovoljenje KPK Veselu pri njih sploh ne obstaja. Nikakršno.
Za to dovoljenje smo zaprosili tudi na računskem sodišču, a ga tudi od tam niso poslali.
Menda ga tam Vesel po dolgih letih ne najde. Mediji, del katerih je močno povezan in financiran tudi iz oglaševanj močnih športnih organizacij, med najmočnejše sodi nogometna, ki jo na evropski ravni vodi Aleksander Čeferin, pa so vmes objavljali izjave nekdanjega predsednika KPK Borisa Štefanca, da je Veselu podpisal mnenje.
A pokazal ga doslej ni ne Štefanec ne nobeden teh medijev.
Vesel sam pa dobro ve, da v modernem svetu institucij štejejo podatki in dejstva. Če pri KPK in na računskem sodišču ne more najti dokumenta, da sme opravljati delo na Fifi in nam ga ne pokaže, je trditev, da ima dovoljenje, precej sporna.
Če ima dovoljenje, nas zanima, zakaj ga tako sistematično skriva. Zakaj ga vsi skrivajo? Kaj tako skrivnostnega tam piše? In če ga nima, je dilema, ali bi ga sploh lahko dobil, o čemer bo KPK še odločala.
Vsaj tako nerodni za Vesela so njegovi odzivi, da bi naj bilo pisanje o njegovih zaslužkih sporno, ker bi to morali v medijih in na KPK preveriti že pred leti in da gre za politično motiviran pritisk, ker se z njim ukvarjamo prav zdaj, ko pripravljalo poročilo, ki bi lahko po mnenju opozicije zamajalo vladno koalicijo.
S poskusom diskreditiranja medija, da ne bi smeli opravljati novinarskega dela v tem ali nekem drugem trenutku, ni mogoče dokazati pravilnosti ravnanja funkcionarja. Pot dokazovanja je enostavna: dokument.
Če Veselu ne gre za to, da bi ravnal pravilno in za vzgled ter nas poskuša diskreditirati z obtožbami o drugih motivih, to kaže kvečjemu, da ima takšne motive morda sam. Potem se lahko vprašamo, ali je računsko sodišče začelo preverjati Telekom, ki je lastnik Siola, ker smo lani opozorili na nenavadno srečanje Vesela z Ivanom Galetom na dan, ko je ta podpisal naročilo za prevoz respiratorjev Bellavista v Slovenijo. Čeprav so ti bili že nekaj časa v Sloveniji. Njihova raba je bila pozneje zaradi načina uvoza prepovedana. Le teh. V osnutku poročila računskega sodišča je nekaj vsebine o teh respiratorjih, a glavnih nepravilnosti in Veselove svetovalne vloge Galetu ni opaziti. Glavna pozornost je posvečena uvozu respiratorjev Geneplaneta, ki jih je problematizirala opozicija s pomočjo Galeta in novinarjev Tarče, kjer pa prepovedi rabe zaradi nevarnosti za zdravje ljudi ni bilo.
Je zaradi tega, da teh stvari ne bi preveril, Vesel prepovedal Petroviču, da bi se ukvarjal s preverjanjem vsebine in korektnosti osnutka poročila?
Če bi ravnali po Veselovem vzgledu, bi morali tudi na ves glas protestirati, da je revizijo Telekoma Vesel sprožil, da bi se maščeval, ker smo javnosti razkrili, kakšna plačila prejema iz Fife in kako na KPK nič ne vedo o dovoljenju, za katerega trdi, da ga je za to delo dobil.
Telekom so revizorji v preteklosti že preverjali. Sam se teorijam zarot izogibam. Ne verjamem, da je razlog maščevanje in pritisk. Pomembnejši razlogi so v ozadju.
Razlog Vesela za odvzem pristojnosti Petroviču je bil najbrž tudi čisto drug od tistega, ki ga javnosti predstavlja Vesel. Trdi, da bi naj na ta način vzpostavljal avtoriteto, da namestnika ni bilo na nek sestanek in da ni dvignil takoj telefona. To je preprosto neprepričljivo.
Pojasnila Vesela v tem delu so na ravni komunikacije Marjana Šarca s predsednikom republike Borutom Pahorjem o tem, ali bi se voditelji države pogovarjali skupnem delu. Sprožajo vtis, da Vesel ravna kot "kul" kompozicija in kdaj tudi zanje.
Vmes pa predvsem za mednarodno nogometno organizacijo, ki ga pretežno tudi plačuje.
188