Tajne službe, havanke, topovi, krone!

... bi bilo slišati veliko veselja in neskončno odpiranje penečih vin. Imenovanje princa Bandarja bin Sultana za vodjo obveščevalne službe Savdske Arabije je velik dosežek oziroma neverjetno olajšanje za ZDA v času, ko se napetosti na Bližnjem vzhodu postopoma spet stopnjujejo zaradi izraelsko-iranskega spora, ki v tem trenutku poteka na tleh Sirije.

Bandar bin Sultan je "Američan", ki ima zelo rad viski, dobra vina, kubanske cigare, vojaško industrijo in družino Bush. Bil je ambasador savdske kraljevine v Washingtonu od leta 1983 do leta 2005. Pozna vsak detajl ameriške politike in je precej vpleten prek delniških povezav z najpomembnejšimi ameriškimi gospodarskimi igralci. Dejansko je človek, ki pripada tamkajšnjemu esteblišmentu, vendar najpomembnejše za Washington v tem trenutku je dejstvo, da novi vodja savdske tajne službe podpira sodelovanje (čeprav tajno!) z uradnim sovražnikom arabskega sveta – katerega vodja je Savdska Arabija – Izraelom na geopolitični šahovnici proti Iranu. V mednarodnih odnosih velja, da je sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj, in ker Iran napada vodilno funkcijo Riada v regiji, ima Riad interes sodelovati s Tel Avivom. V primeru napada izraelskega letalstva na Teheran bo zdaj precej bolj verjetno, da bodo radarski in raketni protiletalski sistemi "naključno" v okvari za nekaj ur in Savdska Arabija ne bo mogla ustaviti sovražnega Izraela, ki bo preletaval tamkajšnjo ozemlje na poti do Perzije.

V resnici se mora pomembnost imenovanja Bandarja bin Sultana razumeti znotraj širšega scenarija "smrtnega plesa", ki poteka v kraljevski družini v Riadu. Vodja tajne službe je zdaj protiutež Salmanu bin Abdulazizu –prepričanemu verskemu integralistu, sovražniku Izraela in kritiku ZDA –, ki je bil imenovan za prestolonaslednik v primeru smrti kralja Abdulaha, ki ima skoraj devetdeset let in že dolga leta živi v nezavidljivem zdravstvenem stanju. Prejšnja uradna prestolonaslednika – Sultan bin Abdulaziz, Bandarov oče in nekdanji obrambni minister ter, Najef bin Abdulaziz, nekdanji notranji minister – sta zaradi starosti in rakastih bolezni že zapustila naš svet. Skoraj komična situacija izvira iz dejstva, da ima kraljevska svadska družina skoraj šest tisoč princev, od katerih si jih 120 deli najpomembnejše funkcije na poti do prestola. Ples in plesalci pa se ob vsaki smrti spremenijo – kar je skoraj vsakodnevni dogodek zaradi visokih starosti najvišjih po rangu – in preoblikujejo politične scenarije na Arabskem polotoku.

Takšna dinamika je značilna za Savdsko Arabijo že osemdeset let, vendar se bo taka statična politika morala spremeniti, drugače jo bo zgodovina povozila. Savdska Arabija potrebuje dinamizem in socialno osvežitev, če želi obdržati vodilno vlogo v arabskem svetu. Prva in glavna kratkoročna naloga, ki bo pokazala njeno vizijo, je rešitev sirske krize, v kateri Riad skupaj s Turčijo in Katarjem podpira, financira in oborožuje opozicijske sile. Če ne bodo znali pravilno ravnati ob padcu Bašarja Al Asada, sledi Libanon ...

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.