Sobota, 25. 3. 2023, 22.50
1 leto, 8 mesecev
Nina Gaspari: Moški, potrebujete feminizem!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,78
59
Fantje in mladi moški so v krizi. Medtem ko se desetletja (upravičeno) ukvarjamo z družbeno enakostjo žensk, smo sočasno dopustili, da mladi moški danes na področjih, kot sta izobrazba in vzpostavljanje močnih osebnih odnosov, ostajajo zadaj. Če temu dodamo še odsotnost zdravih moških vzornikov in iskanje odgovorov pri toksičnih vplivnežih, se lahko vprašamo, ali morda moški danes feminizma ne potrebujejo bolj kot ženske.
Ko govorimo o (ne)enakosti med spoloma, se praviloma in z dobrimi razlogi usmerjamo v položaj deklic in žensk. Čeprav prizadevanja za enakost še zdaleč niso končana in se na nekaterih področjih položaj žensk slabša, je v zadnjih desetletjih družba naredila velikanske korake v smeri izboljšanja položaja deklic in žensk v družbi.
Zdi pa se, da smo ob usmerjanju pozornosti na enakost spolov pozabili na fante in mlade moške. Težava ni v tem, da gre nam, deklicam in ženskam, bolje ali dobro. Težava je, da gre fantom in mladim moškim na številnih področjih slabo. Še toliko slabše pa je, da se s tem kot družba ne ukvarjamo.
Sprašujem se, ali se razlog za slabo stanje skriva v redifiniranju vlog in odsotnosti zdravih moških vzornikov v družbi, porastu toksičnih zgledov in individualizaciji problematike moškosti v sodobni družbi.
Kje se je zalomilo?
Dečkova zgodba
Ko sem razmišljala o temi, sem se na primeru petletnega dečka, ki ga poznam, odločila preveriti, kje se v njegovem vsakdanu pojavljajo moški, kako tesne in kakovostne odnose ima z njimi ter predvsem kje dobi zglede, s katerimi osmišlja svoj svet in vlogo v njem.
Deček živi v enostarševski družini z mamo. Takšnih je bilo leta 2021 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 23 % od vseh slovenskih družin. Med enostarševskimi družinami je 80 % takšnih, v katerih živita mama in otrok.
Hodi v vrtec, kjer zanj skrbita dve vzgojiteljici. Redno obiskuje tudi specialno pedagoginjo (ženska), psihologinjo (ženska) in logopedinjo (ženska). Enkrat tedensko hodi v glasbeno šolo, v kateri jih prek igre ljubezni do glasbe uči ženska. Vsak teden gre tudi na uro športa, kjer sta prvotnega moškega učitelja pred kratkim zamenjali ženski učiteljici športne vzgoje.
Enkrat na teden ga za nekaj trenutkov prevzame varuška (ženska), ki zanj skrbi, medtem ko njegova mamica ureja tedenske opravke.
Ima očeta, ki ga vidi vsak drugi konec tedna in en dan v vmesnem tednu, ter dva dedka, ki živita na drugem delu države.
Občasno oziroma po potrebi obišče zobozdravnico (ženska) in pediatra (moški).
Feminizacija poklicev
Na primeru dečka opazimo poklicno segregacijo, ki se odvija v naši družbi. Zdi se, da so se moški praktično umaknili iz poklicev, ki delujejo na področju vzgoje, nege in skrbi za otroke.
Po podatkih statističnega urada je bilo v letu 2021 med pediatri kar 71 % žensk, med psihologi jih je 83 %, med logopedi pa 95 %.
V slovenskih vrtcih je od skoraj 13 tisoč vzgojiteljev in vzgojiteljic zadnjih kar 96 %. V osnovnih šolah naše otroke uči 87 % učiteljic, v srednjih šolah pa 66 %. Razmerje se nekoliko spremeni v terciarnem delu izobraževalne poti, kjer je več moških profesorjev kot žensk.
V zadnjih dveh desetletjih se je razlika med ženskami in moškimi, ki so v Sloveniji pridobili terciarno izobrazbo, zvišala. Leta 2000 je bila razlika v doseženi terciarni izobrazbi zgolj 10-odstotna (v prid ženskam), leta 2021 je ta razlika narasla že na 25 %.
Odsotni moški
Vprašanje, ki se poraja ob teh podatkih, je, kje lahko danes odraščajoči dečki in najstniki najdejo kakovostne odnose z moškimi v svojem življenju? Kje najdejo moške vzornike? S kom se lahko v času odraščanja identificirajo?
Ob upoštevanju problematike odsotnih očetov v naši družbi, odmiku moških zgledov v vsakodnevnem življenju in posledično odgovorov, ki jih mladi fantje potrebujejo za osmišljanje sebe v svetu, ta primanjkljaj elegantno nadomestita splet in personaliziran algoritem.
Mlad moški z najbližjega zaslona dobi odgovore in rešitve spletnih mojstrov. Ti pogosto pridejo v obliki narcisoidnih kvazistrokovnjakov, ki s svojimi (pogosto toksičnimi) vsebinami zapolnijo vrzel v življenju odraščajočega fanta.
Porast moške izoliranosti
Ob vsem tem ne gre zanemariti še enega pomembnega vpliva, ki je posegel v življenja mladih, odraščajočih fantov in se je v času pandemije še poglobil.
Čeprav se zdi, da smo prek internetnih algoritmov in sodobne tehnologije povezani bolj kot kadarkoli prej, se dnevno vse bolj umikamo vase, postajamo vse bolj izolirani in vse manj vpeti v družbeno okolje. To je še posebej opazno pri odraščajoči mladini, konkretneje fantih.
Raziskave, ki so jih v zadnjih letih opravili med angleško in ameriško mladino, kažejo na večjo nagnjenost k socialni izoliranosti in osamljenosti moških, kot jo so opazili pri njihovih ženskih vrstnicah. Ugotovili so, da se moški manj vključujejo v družbene dejavnosti, kot so srečanja s prijatelji, druženja na delovnem mestu ali na javnih prireditvah.
Obenem so raziskave pokazale tudi na to, da imajo moški v povprečju manjše število prijateljev kot ženske ter manj govorijo o svojih čustvih in težavah, kar še dodatno krepi tveganje za njihovo družbeno izolacijo in osamljenost.
Vzpon toksičnih vzornikov
Ko v vsakdanjem življenju mladi fantje in moški ne dobijo prostora, priložnosti, posluha in možnosti, da s pomočjo dobrih zgledov razvijajo sebe, svoje odnose in samopodobo, bo to vrzel zapolnil nekdo drug.
Če je naša družba pred desetletji prepoznala potrebo po vzpostavitvi sistemskih premikov v smer razvijanja enakosti med spoloma in je razumela pomen vključevanja žensk v vsako polje družbe, se danes zdi, da tega ne uvidimo za mlade moške.
Vse prevečkrat njihove izzive individualiziramo z zamahom roke, kot bi šlo za hipno težavo. Dejstvo je, da danes vrzel konkretnih odgovorov in zgledov zapolnjujejo kvaziguruji, ki mladim moškim v obliki kratkih, udarnih in pompoznih vsebin podajajo rešitve, kako biti "pravi sodobni moški".
In pri tem so zelo učinkoviti in uspešni.
Moški potrebujejo feminizem!
Letos smo spremljali pravo bitko med tem, katera javno prepoznavna oseba se bo opredelila za feministko in katera ne. Ustvarila se je prava zmeda glede vprašanj, kaj feminizem pravzaprav je in za kaj se zavzema.
V svojem bistvu se feminizem zavzema za širjenje načela enakosti obeh spolov na vseh področjih družbe.
Zato si želim, da se namesto iskanja novih definicij feminizma, potrjevanja ali zanikovanja lastne opredelitve feminizma ukvarjamo s tem, da feministično razmišljanje potrebujejo (tudi) moški. Želim si, da družba spregleda in uvidi izziv pomanjkanja zdravih moških zgledov na vseh področjih in to začne tudi sistemsko urejati.
Sicer bomo v družbi osamljenosti, pomanjkanja odgovorov in močnih zgledov, šibkih odnosov in slabih samopodob v prihodnje videli še več izgubljenih, nemočnih in žal tudi nasilnih mladih moških, ki jih kot družba puščamo zadaj.
59