Miha Mazzini: Desetletje najbolj branih novic

Daljnega leta 2008 sem se odločil ugotoviti, kakšne novice zares zanimajo Slovence. Mislil sem, da bo raziskava del mojega doktorata, a sem k sreči našel spodbudnejšo temo. Ostali pa so mi obdelani podatki in pred nekaj tedni, ko sem pripravljal neko predavanje, sem naletel nanje. Zelo sem se zabaval in pomislil, da bodo razveselili tudi koga od bralcev. Resda sem rezultate delno že uporabil v kolumni, a danes bi pogledal tudi to, kaj se je v desetih letih spremenilo.

Širjenje novic

Danes se novice širijo prek družbenih omrežij, pred desetletjem pa so kraljevale posebne zbirne strani, ki so le objavljale naslove in povezave. V ZDA je bil največji zbiralnik novic Yahoo News, verjetno najbolj razvpit pa DrudgeReport. Pri nas so bile vodilne Najdi.si novice.

Uporaba interneta je bila že takrat množična: "Oktobra 2007 se je za internetne uporabnike izreklo 66 odstotkov vprašanih v populaciji od 12 do 65 let." (RIS 2007) Veljala je zanimiva psihološka iluzija, ki se je začela lomiti šele nedavno, ob zadnjih aferah s Facebookom: uporabniki imajo internet za izjemno intimen medij.

Ni jih veliko, ki bi korakali po cesti s skladovnico pornografije v rokah, hkrati pa so bile pornostrani prva internetna finančna zgodba o uspehu. Kar je paradoksalno: če doma gledate porniče na DVD-ju, tega ne bo nihče izvedel; če jih gledate prek kakršnegakoli omrežja, je vsak ogled zabeležen in vaše skrivnosti arhivirane.

V tem tiči pomembna razlika med branjem in deljenjem novice: z vsem, kar delite, si gradite svojo javno podobo. Deljenje prek družbenih omrežij torej o vaših zanimanjih pove veliko več kot njega dni klikanje naslovov prek zbiralnikov novic.

Metodologija

Za tujino sem gledal lestvice najbolj branih novic, za Slovenijo pa sem dobil najbolj klikane naslove od 2. marca do 17. aprila 2008, torej skoraj pet tednov. Dnevno so na novice kliknili več kot 100.000-krat.

Ker so bile domače novice razvrščene po kategorijah, sem tuje novice ustrezno razvrstil sam, da sem dobil naslednjo tabelo, kaj so takrat po svetu najbolj brali:

Zanimivo, kako so se  posamezne najbolj brane novice skladale s stereotipom, ki ga imamo o narodih – a stereotipi morajo iz nečesa nastati, mar ne? Italijani so se najbolj ukvarjali z lepoto, Nemci pa z bio hrano – oboje sem dal v isto kategorijo.

Za vsak slučaj sem dodal še Indijo, kjer sem imel težave s klasifikacijo – najbolj brana novica je govorila o tem, da so v islamu kondomi dovoljeni; možno, da je to v Indiji bolj politična novica kot zdravstvena, a sem se odločil za zahodni pogled, torej kategorija Lepota in zdravje.

Kronika, naša večna uspešnica

Kot vidite, so bile kategorije najbolj monotone v Sloveniji. Pravzaprav je kraljevala ena sama: kronika.

Naštejmo torej v petih tednih najbolj brane novice:

1.     Kriv, da Zoran le še vegetira

2.     Izsiljevanje vzelo tri življenja

3.     Deklica želi k mami

4.     Umrla pod traktorskimi kolesi

5.     Robot ga je ustrelil s polavtomatsko pištolo

6.     Domnevni morilec molči kot grob

7.     Otroka rodila na stranišču

8.     Sošolko iz gimnazije naj bi zalezoval že več kot 25 let

9.     Mladoletnico preprosto zarubili

Dodajmo še najbolj brani v kategoriji Svetovne novice:

1.     Želela se je le naspati, toda spremenila se je v mumijo

2.     Lezbijkam prodajal živalsko spermo

In najbolj brano v kategoriji zanimivosti:

1.     Hči očetu rodila hčer

Na malo

V Angliji je bila najbolj brana novica kronike "Zaradi dolgov iščejo zmagovalca, ki je na lotu dobil 5,1 milijona funtov" in tu imamo vse na veliko, milijone funtov, pa še večji dolgovi. Pri nas je vse na malo, malo, še bolj na malo – zdajle sem šel pogledat novice iz tistega časa in glej, glej, takrat so pisali za avtocestni križ: "Od milijarde dolarjev cena poskočila na šest milijard evrov". To ni nikogar zanimalo. Pet milijard izgine – briga nas! Raje beremo o mladoletnici, ki so ji verjetno zarubili par stotakov.

Sociala

Drugo, kako zelo je naša kronika ena sama sociala: bolnik samo še vegetira, otrok rojen na stranišču, deklica želi k mami, hči očetu rodila hčer itd. Taka domačijska, vaška scena, s prislovičnim zanimanjem in uživanjem nad nesrečo drugih. Novica "Umrla pod traktorskimi kolesi" bo najbolj klikana tam, kjer vsak pozna kako voznico traktorja in ga zanima, katera reva je nesrečno končala.

Spolnost

Presenetilo me je, kako nizko vabljiva je bila bralcem spolnost – tovrstne novice sem v tujini klasificiral v rubriko Zanimivosti, pri nas pa je bila prva šele na 13. mestu. Nisem se mogel znebiti občutka, da so tudi novice s tega področja trpeče, privoščljive in agresivne – na vrhu seznama je bil naslov "Srbske prostitutke za seks s pitbulom kasirajo štiri tisoč evrov", pri kateri ne vem, ali je bolj vlekel denar ali seks.

Zaprtost

Od vsega, kar se je na svetu dogajalo, je bilo najbolj zanimivo "Želela se je le naspati, toda spremenila se je v mumijo". Občutek zaprtosti in izoliranosti – mar res svet v petih tednih ni sposoben ustvariti česa bolj relevantnega? Ali pa najbolj delaven narod na svetu, preden leže za nekaj ur, zadrgeta v grozi, da bo zaradi spanja zjutraj prišel v službo mumificiran? Oziroma se bo tako le počutil?

Ni čudno, da je eden od naših bivših predsednikov vlade dejal, da nas svetovna kriza ne bo dosegla (ko smo pa tako izolirani).

Desetletje pozneje

Dobro, porečete, to je bilo pred desetletjem, kaj pa danes? V tujini je objavljenih nekaj člankov o najbolj deljeni vsebini na Facebooku globalno in glede na število klikov so novice daleč daleč za glasbenimi videi. Žalostno je dejstvo, da ni več razlike med blogi in novinarskimi hišami, predvsem pa so vmes uspešno vskočila podjetja, ki načrtno pač proizvajajo tisto, kar ljudje klikajo, ne glede na vsebino. Tovrstne novice navadno spoznate po tem, da se začno z "Raziskave kažejo ..." (... dlje ko se boste družili z mamo, dlje bo živela: 2,1 milijona mam je delilo to novico).

Družbena omrežja so poleg lokalnih in globalnih vsebin uvedla še osebne novice, in te so nedvomno v večini: slike jedi, obrazov, pravkar kupljenih predmetov ...

Lokalne paranoje

Ko sem leta 2014 opazil, kako hitro raste število deljenih "novic"o kemičnih izpustih letal in drugih zarotah, sem najprej ročno pregledal svoje "FB-prijatelje" in se potem spomnil na Google Trends, torej stran, kjer lahko preverite, koliko iskanj prihaja iz določene države. O tem, da smo pred štirimi leti vodili v svetovnem merilu po obsedenosti s kemičnimi izpusti, sem napisal kolumno.

Pozneje smo se zagotovo prebili v vrh tudi s proticepilskimi vsebinami in lani smo bili v svetovnem vrhu po navdušenosti s kriptovalutami (kolumna), ki smo jim tudi postavili spomenik v temeljno stavbo slovenstva, krožišče.

Optimistični trendi

Pravzaprav je pogled na desetletje naših novic optimističen: leta 2008 smo globoko tičali v janzenizmu, torej svetu, obsojenem na muko in trpljenje (Če niti prave sperme ne morete več kupiti, mar je svet sploh še vreden obstoja?).

Počasi se je skozi črnino novic prebilo iskanje vzrokov in leta 2014 smo našli razlago za stanje sveta – za vse so krivi drugi, tujina, zarotniki, ki nas pokončujejo s kemikalijami in cepivi.

Zdaj vemo, da je svet slab, vemo, zakaj in lani smo končno stopili še korak naprej, v svetlobo in upanje – odrešile nas bodo kriptovalute.

Torej lahko zaključim optimistično, z nasmehom (pa čeprav s tem tvegam, da te kolumne ne bo hotel nihče deliti).

P. S.

Naj zapišem pogovor, pri katerem sem moral sodelovati sredi prejšnjega tedna. Sredi ulice je predme skočil mlajši moški in uperil prst vame:

"Mazzini, toliko da veš, vstal bo! Spet bo vstal!"

Gledal sem ga v žareče oči in poskušal uganiti:

"Jezus?"

Udaril se je z dlanjo po čelu: "Mazzini, ti si tak kreten! Tak kreten! Kakšen Jezus! Bitcoin! Bitcoin!"

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.