Sobota, 29. 5. 2021, 21.53
1 leto, 5 mesecev
Komentar urednika
Kučanov ulični šepet Janši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
233
Levi opoziciji predsednika vlade Janeza Janše ni uspelo obtožiti kršitve ustave pred ustavnim sodiščem. Uporabili so zadnje zares močno orožje, ki ga ima opozicija za majanje vlade. Prejšnji poskus izsiliti izredne volitve z izvolitvijo Karla Erjavca za šefa vlade je propadel zaradi enakega razloga. Premalo glasov imajo. Kar jim je spodletelo v parlamentu, so opozicijske stranke prenesle na ulico. Kjer vlado poskušajo zrušiti že več kot leto dni. To počnejo že vse od takrat, ko jim je spodletelo izsiliti izredne volitve z odstopom Marjana Šarca. Novost je, da so se SD, LMŠ, Levica in sindikati, ki so povezani z levico, ta teden povsem uradno pridružili "ulici", kjer so vpili, da morajo biti takoj izredne volitve.
Po ustavni ureditvi izredne volitve takoj niso mogoče. To je bilo pozivanje h kršenju ustavne ureditve. Bi se pa izredne volitve zanesljivo že dogajale, če bi nam vladala leva opozicija, ki od leta 2008 države nikoli ni pripeljala do rednih volitev. Njihove vlade so vsakič predčasno razpadle in padle. Protestniki so ta teden zahtevali nadaljevanje tradicije tega slabega vladanja. Zahtevali so, kar je njihov Marjan Šarec (LMŠ) storil pred letom dni, ko je odstopil. Le, da je bila posledica odstopa manjšinske Šarčeve vlade, ker pot do predčasnih volitev po naši ureditvi ni preprosta, obratna od želja Šarca in njegovih protestnikov: oblast je prevzel zmagovalec zadnjih volitev SDS Janez Janša z desnosredinsko koalicijo.
Vstaje v suženjstvo zakletih
Ker v državi poteka razprava o delu tiskovne agencije, ki jo plačujemo vsi davkoplačevalci, je zanimivo, na kakšen način je ta označila proteste pristašev opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB v Ljubljani: za vseslovensko vstajo za predčasne volitve. Brez vsakega narekovaja.
Deloma so bili pozivi pristašev leve opozicije, ki vstajajo za predčasne volitve, celo logični. V zadnjem desetletju je bila zanje pot do predčasnih volitev preprosta. Saj veste, Milan Kučan je obiskal premierja Boruta Pahorja, je obiskal premierko Alenko Bratušek … Ti šefi vlad pa se potem naglo poslovijo. In ker nihče v treh poskusih ne more do večine za prevzem vlade, je parlament razpuščen. Težava tokrat je, da Milan Kučan ne more na enak način obiskati Janeza Janše. V državnem zboru pa levica tudi nima večine, da bi operacijo razpusta parlamenta izpeljala do konca.
Ko je postalo jasno, tudi po prevratu, ki so ga dosegli v DeSUS, in izstopih iz SMC, da še kar nimajo večine, so na levi parlament razglasili za "viseči". Med novinarji, ki proteste slikajo kot vseslovenske vstaje v suženjstvo zakletih, ki jih poznamo iz komunistične internacionale, pa se je ta retorika takoj prijela.
V enakem položaju, ko je vladal Šarec, niso zaznali "visenja" parlamenta. Takrat tudi ni bilo nobenih komunističnih vstaj.
A k Janši Kučan pač ne more z idejo, da mora ta takoj odstopiti v interesu levega bloka, da na volitvah oblasti ne bi dobil Janša. Jo je Janša na zadnjih volitvah z relativno zmago že dobil in se mu zaradi tega ne mudi.
Je pa Kučan lahko obiskal Alenko Bratušek v času, ko je šef vrhovnega sodišča Branko Masleša poskrbel, da je favorit volitev, torej Janša, moral v času uradne volilne kampanje v zapor, kar je potem zagotovilo oblast SMC Mira Cerarja. In levici.
Da je bila obsodba Janše zaradi vsesplošne zlorabe prava in tudi nepoštenega sojenja, ker se ni izločil Branko Masleša, pozneje soglasno razveljavljena na ustavnem sodišču, ni spremenilo rezultata volitev.
Udbovsko montirani politični procesi
Kučanov obisk je bil uspešen.
Masleša je bil v prejšnjem sistemu sekretar Zveze komunistov na sodišču, torej stranke, ki jo je vodil prav Kučan. Z Mirom Cerarjem, ki mu je Janšev zapor prinesel zmago na volitvah, pa je Masleša vodil Sodni svet, ki odloča o izvolitvah in napredovanjih sodnikov. Sodniki se lahko uporabijo za montirane politične procese in za eliminacije nasprotnikov pred volitvami.
Enako se je zgodilo nekdanjemu županu drugega največjega mesta Maribor Francu Kanglerju. Z zlorabo pravosodne oblasti so mu prisluškovali in tajno sledili. To je odrejal sodnik Janez Žirovnik, ki je bil v prejšnjem sistemu zaposlen v komunistični politični policiji (SDV). Pozneje v Sovi.
Tajna zbiranja podatkov so za diskreditiranje Kanglerja curljala v medije in sprožila "vstaje" v Mariboru. Bilo je uspešno. Kangler je bil ob oblast. SLS pa je posledično izpadla iz državnega zbora.
Zagotovilo je oblast drugi strani. To so bile udbovske mariborske vstaje in montirana politična sojenja. Vseslovenske, kot to za opozicijske proteste zdaj ambiciozno opisuje STA, so proti Janši.
Na zlorabo sodne oblasti je pri Kanglerju, kar je bilo presenetljivo, čez nekaj let glasno opozoril nekdanji predsednik SD in ustavni sodnik Ciril Ribičič. Med drugim tako:
Celotno Ribičičevo mnenje si lahko preberete tukaj: UNIČEVANJE KANGLERJA: NEPOŠTENO SOJENJE IN ZLORABE OBLASTI
Ribičičevo mnenje je Kanglerju pomagalo, državo pa odrešilo katastrofe, ki bi jo doletela pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), če bi se tam znašel primer, ko demokratično izvoljenega politika z montažo sodnega procesa onemogoča nekdanji agent tajne komunistične policije, ki jo je ta politik pomagal razgraditi in ki je povrhu tega obveščevalca nekoč že po spremembi sistema celo nadziral.
Ni pa Kanglerja Ribičičevo mnenje vrnilo na položaj župana in državnega svetnika, SLS pa v parlament. Oblast v Mariboru je z Andrejem Fištravcem, ki je goljufal v kampanji, ker polovice računov tudi po volitvah ni poplačal, prevzela druga stran. Neplačevanje računov kampanj je bilo značilno še za nekaj strank: SD, LDS ...
Da Fištravec ni plačal računov, sem razkril kot novinar. Posledica obveščanja javnosti o goljufanju je bila presenetljivo obsodba sodišča. A javnosti vsebino sodbe to sodišče še danes prikriva.
Trdijo, da ni v javnem interesu, da bi ljudje izvedeli vsebino sodbe, na kakšne načine vse je Fištravec goljufal v kampanji, da je premagal Kanglerja, ki so ga z oblasti pomagali spraviti s tega istega sodišča.
Več o tem lahko preberete tukaj: SODIŠČE: OBVEŠČANJE O GOLJUFANJU V FIŠTRAVČEVI KAMPANJI "NI V JAVNEM INTERESU"
Ta teden je padel še čisto zadnji od množice kazenskih postopkov proti Kanglerju, ki so mu v državnem svetu z zlorabo oblasti tudi kradli mandat državnega svetnika. Kot so pozneje v državnem zboru, ki ga je vodil Milan Brglez (takrat SMC, danes SD), kradli poslanski mandat Janši. V obeh primerih je po kršiteljih ustave udarilo ustavno sodišče in razveljavilo grobe zlorabe oblast.
Ti primeri kažejo, kako pomembno je, kdo izbira tožilce in sodnike. Kdo si nastavlja Masleše. In kdo vlada.
Zaradi tega ni bilo presenečenje, ko je ob izbiri dveh tožilcev, ki bi nas zastopala v Evropi, ta teden odstopila pravosodna ministrica Liljana Kozlovič. Vlada ni potrdila imenovanja tožilcev, ki ne znata najbolje angleško, na kar je opozoril premier Janša. Ju je pa na vso moč podpirala opozicija.
Celoten postopek izbiranja je vlada razveljavila.
Pri kadrovanjih v "pravosodju" to nikakor ni konec spopada. Po popravnem izpitu, ko je bil za vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku, ki ga vodi Branko Masleša, v drugem poskusu izvoljen Primož Gorkič, ki nima dneva sodnih izkušenj, je pa v medijih kot profesor v preteklosti močno podpiral sodne zlorabe oblasti v primeru Patria, bo pred poslanci nov "popravec".
Sodni svet je poslancem po Gorkiču zdaj predlagal še izvolitev Aleksandra Karakaša za vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku, ki ga vodi Masleša. Karakaš je v državnem zboru v preteklosti tudi že padel.
Pred petimi leti je 36 poslancev kandidaturo Karakaša za vrhovnega sodnika zavrnilo. Podprlo ga je 32 poslancev. Pred tem so v mandatno-volilni komisiji zahtevali pojasnila Sodnega sveta o ravnanju Karakaša, ki je kot višji sodnik v Mariboru sodeloval pri sojenju Kanglerju na zaporno kazen v primeru dodelitve stanovanja Karin Ježovita. Kanglerja so obsodili za natančno toliko, da mu je leva večina v državnem svetu lahko odvzela mandat. Vrhovno sodišče je sodbo pozneje razveljavilo.
Sodni svet je pred petimi leti zavrnil, da bi poslancem pojasnil o Karakaševem sojenju. Zapisali so, da poslanci nimajo pravice presojati konkretnega dela sodnikov, ko odločajo, ali jih imenovati za vrhovne sodnike.
Tak odgovor je večji del poslancev razumel kot žalitev. Vsi v komisiji, z izjemo Igorja Zorčiča, so državnemu zboru zaradi tega predlagali zavrnitev Karakaša. Zanj pa sta bili potem v državnem zboru ob 30 poslancih SMC le še dve poslanki DeSUS, proti je bilo 36 poslancev SDS, DeSUS, SD, NSi ... Vzdržali so se tudi vsi poslanci Levice.
Zorčiča, ki je medtem tudi ob sporih o kadrovanjih izstopil iz SMC, je ta teden vladna koalicija že drugič poskušala neuspešno odstaviti kot šefa državnega zbora. Tajno so zbrali 45 glasov. Od 47 glasujočih. 43 poslancev opozicije KUL je bojkotiralo glasovanje, da se kdo od njih ne bi zmotil.
Da jim je že drugič spodletelo, je za koalicijo precej sramotno.
Kot kaže, bo Zorčič zaradi tega kot predsednik zbora morda lahko opazoval, kako bo Karakaš postal vrhovni sodnik. Da bo, tako se zdi, nagrajen za primer Kangler.
Kot je bil Gorkič za svojo vlogo v aferi Patria.
Ali kot so bili z napredovanji nagrajeni tožilci, ki potem kadrujejo za Evropo.
233